Seks in politika na letošnjem BL Art Festivalu

Da kultura in umetnost v Bosni in Hercegovini nista v prvem planu, je dobro znano dejstvo. Mogoče nista niti v drugem planu. Niti v tretjem. Recimo samo, da sta precej zanemarjeni. Mladi umetniki in kulturne organizacije so pogosto prepuščeni sami sebi in ustvarjajo brez veliko sredstev iz čiste ljubezni do umetnosti, ki ima kljub temu poseben čar. “Glede na to, da trg in zavest zbirateljev v državi nista našla oporišča, so umetniki in kulturni delavci primorani preživeti v okolju, ki jih nenehno podcenjuje,” mi povekustosinja BL Art Festivala Isidora Branković, s katero sem se pogovarjala pred festivalom, ki bo potekal od 29. do 31. avgusta. Institucionalne alokacije za kulturo so še vedno majhne, mladi umetniki pa se težko izražajo pred tistimi, ki so že “zdavnaj prevzeli sistem”, zato je ta festivalnamenjen promociji umetnikov in kulturnih delavcev. Njihov cilj je spremeniti prav to in postaviti mlade umetnike v središče.

Seks, politika in umetnost

Tema letošnjega festivala je Seks in politika, dva na prvi pogled nepovezana pojma pa sta bila izhodišče za razvoj koncepta razstave in festivala. Kot pojasnjuje Isidora: „Poleg moči, ki je bila nekoč prevladujoča za politike, je na kocki tudi velik denar. Enako je s seksom“. Poleg razstave in instalacij si bodo obiskovalci festivala vsak večer lahko ogledali posebne umetniške performanse in uživali v glasbi.

Isidora Branković

Letošnji predstavniki tako raziskujejo vpliv družbene dinamike na oblikovanje osebne in kolektivne identitete, hkrati pa aktivno vključujejo občinstvo v ustvarjalni proces skozi interaktivne performanse, s ciljem spodbujanja kritičnega razmišljanja in odpiranja vprašanj, ki v Bosni in Hercegovini in regiji, tako kot sami umetniki, pogosto ostajajo zapostavljena. Umetniški festival BL, ki se nahaja v Družbenem in kulturnem centru Incel, v krogu nekdanje tovarne, “žalostnega spomenika socialističnega realizma”, kot ga imenuje kustosinja, je eden od svetilnikov bosanske kulturne scene, ki odpira prostor za umetniško izražanje in provokativne ideje. Po besedah kustosinje letošnja umetniška dela povezujeta “vroča energija in glasno stališče”, predstavljeni pa so nam mladi, progresivni umetniki, ki na oder prinašajo nove perspektive. Pogovarjali smo se z dvema umetnicama, katerih dela bodo razstavljena na letošnjem festivalu.

Dunja Ćorlomanović, “Spodobna dekleta ne vozijo tovornjakov”

Dunja Ćorlomanović

Dunja Ćorlomanović, mlada slikarka iz Beograda, bo predstavila instalacijo z zanimivim naslovom “Spodobna dekleta ne vozijo tovornjakov”. Skozi vrsto oblik in barv, ki nas povezujejo s prometnimi znaki, ki jih praviloma beremo kot opozorila, ki namigujejo na norme vedenja deklet in žensk, preizprašuje diskriminacijo na podlagi spola. Čeprav je diskriminacija na podlagi spola globoko zakoreninjena v naši družbi, se Dunja v svoji karieri ni srečala s situacijami, ki bi jo postavile v slabši položaj samo zato, ker je ženska: „Naletela sem na druge vrste resnih pomanjkljivosti glede položaja, priložnosti, pravic, družbenega statusa in splošnega zatiranja umetniškega poklica v naši regiji.” Seveda to ne pomeni, da diskriminacija na podlagi spola v sedanjem svetu vizualnih umetnosti ne obstaja.. Pravi, da to dolgujejo velikim junakinjam likovne umetnosti in drugim ženskam, ki so se stoletja borile za pravico do učenja, za obravnavanje tem, ki so ženskam nedostopne, za podcenjene honorarje v primerjavi z moškimi, ustvarjalno svobodo … Vpliv vizualnih junakinj, ki jih omenja, je očiten tudi v njenih delih, ki so introspektivna, topla in osebna, prežeta s pridihom nadrealizma.„Simboli, ki jih uporabljam, so motivi iz mojega okolja, objektivne in imaginarne resničnosti, pogosto pripovedujejo intimne zgodbe in se ponavljajo skozi različna dela in cikle,“ pojasnjuje Dunja. Njena bogata dela izhajajo iz hkratne potrebe po slikanju in pripovedovanju zgodb.

Dunja Ćorlomanović, Nisi taj gabarit. – Znam. – Volim te. Uvek lepo mirišeš’, rapidograf na papirju

Za Dunjina umetniška dela je značilna tudi posebna obrnjena perspektiva, ki jo je navdušila v študentskih dneh, uporablja pa jo za prikaz resnice, ne iluzije.„Predmeta ne predstavljam tako, kot ga moje oči vidijo iz enega zornega kota, ampak takšnega, kot bi bil, če bi bile vse strani vidne hkrati. Zanimivo je, da se v obratni perspektivi točka nevidnega vida premakne od točke obzorja do točke opazovalca. Jasno je, da je umetnik opazovalec, ki o svetu pogosto razmišlja z egocentričnega položaja. Zato se mi zdi zanimivo, da se v tem primeru objekt ne zoža na točki obzorja, ampak na točki opazovalca – umetnika,” pojasnjuje.

Mi smo kosmonauti iz zvezdanog grada ili Svirao je David Bowie i pauci s Marsa, rapidograf na papirju.

Jana Jovašević, „Karkoli bo narejeno, bo ku*ac!’’

Jana Jovašević

Jana Jovašević je mlada umetnica, ki je leta 2022 diplomirala iz temeljnih študij kiparstva. Na BL-Art Festu se bo predstavila z instalacijo „Karkoli bo narejeno, bo ku*ac!’’, pri ustvarjanju katere vpliva občinstvo samo.„Razmišljala sem, da bi naredil zbirko falusov, da bi druge postavila v položaj kiparja, v katerem nahajam jaz, ki jih postavim v položaj, da se ukvarjajo z nečim “nagajivim”. Zanimiva mi je ideja o usmerjanju ljudi v stanje ustvarjalnosti, zamenjave vlog,“ je pojasnila svojo vizijo. Ena od mnogih zahtev, ki si jih postavljam, je, kako prevesti simbole spolnosti in telesnosti, kot sta vulva in penis, ki jih dojemamo kot agresivne, nesubverzivne in surove motive, ki kljub svoji surovosti sporočajo subtilne in subverzivne ideje in oblike. Na poti je naletela na številne ostre pripombe ljudi, ki bi jih imenovala “puritanci ali konservativci (ker, kako drugače lahko imenujem ljudi, ki se ne strinjajo z mojim mnenjem?),” je rekla. Ta participativna predstava se ji zdi še posebej zanimiva, saj jo vsakič preseneti ustvarjalnost udeležencev: “Prepričana sem, da je občinstvo rado ustvarjalno, da se vključi. Opazujem jih na otvoritvah, ko se poglabljajo in trudijo. Spominjajo me na šolarje, postanejo popolnoma otročji v najbolj pritrdilnem pomenu besede“.

Jana Jovašević, Karkoli bo narejeno, bo ku*ac!

To delo uspešno odmeva pri občinstvu, ravno zato, ker so sami vključeni v njegovo produkcijo. Skozi ustvarjanje imajo priložnost, da se preizkusijo v kiparstvu z uporabo Janinega najljubšega materiala – gline.„Prebrala sem nekaj študij, ki pravijo, da koža v stiku z tlemi in zemljo sprošča encime, ki vplivajo na dobro razpoloženje in sprostitev. To velja za vse vrste tal, glina pa je le ena izmed njih“. Proces prav tako izziva občinstvo, da premaga osebne čustvene, erotične ali umetniške zavore.

Poleg teh umetnic, bodo od 29. do 31. avgusta svoja dela in performanse predstavili tudi Ivana Ranisavljević, ki se med drugim ukvarja z vprašanjem enakosti spolov in diskriminacije, Luka Joksimović, Udruženje mladih i napaljenih in The Radical Boys, ki radikalno preizprašujejo sistem in njegove vrednote, ter Nikola Tomić, ki preizprašuje ideološko preteklost skozi rastline. 30. 30. avgusta bo na sporedu projekcija filma Aleksandra Reljića Mamula All Inclusive, ki je bil lani premierno prikazan na Sarajevo film festivalu.

Neodvisnost teh festivalov od višjih kulturnih ustanov jim daje posebno pristnost in svobodo, saj umetnosti daje priložnost, da oblikuje skupnost in spodbuja odprt dialog. Na primer, tema “Seks in politika” odpira prostor za razpravo o vprašanjih moči, identitete in individualnih svoboščin. S to temo umetniki ne samo izzovejo razmislek, temveč tudi vabijo občinstvo, da ponovno razmisli o svojih stališčih in odnosih do sveta okoli sebe. BL Art Festival tako postane ne le kulturni dogodek, temveč tudi platforma za družbene spremembe, ki nas spominja na moč umetnosti pri ustvarjanju boljše in bolj vključujoče družbe.