Aktualne razstave v Beogradu, ki jih je vredno obiskati
Bojana Jovanović
1 oktobra, 2024
Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.
Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.
V tem projektu Aleksandar Rakezić problematizira in kritizira prakse kozmetične industrije in medijev, ki promovirajo nerealne ideale lepote. Serija objektov prikazuje škatle barv za lase, imenovane Popart, ki so ročno poslikane kot kontrast hitri in strojni izdelavi. Umetnik s tradicionalno slikarsko tehniko spremeni vsakdanji predmet, kot je barva za lase, v umetniški objekt. Poleg tega monumentalne risbe žensk iz oglasov poudarjajo patriarhalne norme in nesmiselnost lepotnih imperativov. Dobro znani prizori, ki jih srečujemo na televiziji, jumbo plakatih in družbenih omrežjih, so zdaj postavljeni pred nami v obliki risb monumentalnih razsežnosti.
KJE? Dom kulture Studentski grad – DKSG
KDAJ? do 5. oktobra
Projekt Zlo jutroje tema in stanje, s katerim se lahko vsi na nek način povežemo in izhaja iz umetnikovega silnega strahu pred smrtjo, ki se kaže med nespečnostjo in lucidnimi trenutki spanja. Risbe izhajajo iz kriznega in skoraj maničnega stanja, ki postane osnova za nadaljnji razvoj del v različnih medijih. Atmosfera, ki oblikuje Zlo jutro umetnika Alekse Jovanovića, ni le seštevek posameznih elementov, temveč kompleksno tkivo čustev in slutenj, ki jih opazovalec potegne v labirint umetnikove podzavesti. V središču razstave ni pomen posameznih motivov, temveč vzdušje, ki jih prevzame. Strah, bojazen, slutnja, da se bo zgodilo nekaj strašnega, tesnoba pred znanim in nikoli zagotovljenim novim jutrom. V morju elementov in motivov, kot so dež, veje, drevesa, živali in ptice, opazimo tudi podobo umetnika samega v obliki njegovega alter ega Alexa, ki ga umetnik vpelje v to serijo. Nekoliko zlovešče in srhljivo umetnik upodablja njegov nasmejani obraz na praznem polju, medtem ko v daljavi grozi mrtvo, golo drevo.
KJE? Galerija Kula Cetinjska
KDAJ? do 6. oktobra
To na videz minimalistično, a kuratorsko zelo zahtevno in spretno premišljeno razstavo Jelene Bulajić, ki se skozi svoj lastni umetniški jezik ukvarja z ustvarjanjem novih fikcij, ki v določenem trenutku prerastejo v realne, oprijemljive procese, lahko razumete in jih različno interpretirate vsakič, ko jo ponovno obiščete, zaradi njene narave reflektiranja niza pojavov in praks drugih umetnikov, ki jih Bulajić uporablja kot izhodišče za svoje slike. Serija slik After Sugimoto sledi fotografijam japonskega fotografa Hirošija Sugimota, dioramam s prizori iz prirodoslovnega muzeja, plišastim živalim, postavljenim pred umetno naslikana ozadja – izmišljene pokrajine, trava, sneg … Jelena Bulajić se, več od same tematike njenih del, osredotoča na realne teksture materialov, ki so izhodišče njenega raziskovanja – njihove razpoke, linije, nepravilnosti, gladkost ali hrapavost -, ki jih spelje v dinamičen in produktiven dialog z materialnostjo slike. Vzdušje v prostoru je izjemno prepričljivo, prefinjeno, a tudi kontemplativno.
KJE? Salon Muzeja savremene umetnosti
KDAJ? do 18. novembra
Milija Nešić je izven časa. Milija Nešić je čas.
Milija Nešić se je rodil leta 1934 in je pravkar dopolnil 90 let. Vinar je že skoraj celo stoletje. Je priča rojstva, življenja in smrti moje domovine. Jugoslavije. Skozi njegovo delo lahko spremljamo, kako so ideje svobode, enakosti in solidarnosti bledele in izginjale ter se umikale egocentričnosti in enoumju, ki ju živimo danes. Galerija Novembar s to razstavo slavi umetnost umetnika, ki, kot v svojem besedilu navaja kustosinja razstave Mia David, v vseh teh letih ni nikoli doživel slave, ki bi si jo zaslužil, in zato Milija Nešić praznuje 90. rojstni dan, in Galerija Novembar praznuje 50. razstavo.
KJE? Galerija Novembar
KDAJ? do 2. novembra
Ime razstave govori o množici čutov, ki jih vsebuje njen pomen, skrbno sestavljen iz dveh besed – oblike in gibanja, ki nista niti povsem povezani niti popolnoma ločeni. Z eno besedo, ki se večinoma uporablja v domišljijskem pisanju ali sodobni popkulturni vsebini, za poimenovanje bitja, ki je sposobno poljubno spreminjati oblike ali identiteto. Razstava raziskuje negovanje povezav med družbenimi strukturami in sistemi prepričanj skozi igrivost, izkoriščanje pomena transformacije in gibanja kot orodij v procesu. – To so besede iz teksta Vanje Žunić, ki v nadaljevanju opisuje in kontekstualizira dela Marka Obradovića in Jelene Visković, ki so v inovativnem, multimedijskem izrazu predstavljena v nikoli dolgočasnem prostoru galerije Eugster.
KJE? Galerija Eugster
KDAJ? do 5. oktobra
Skupna razstava dveh grafikov je vizualno strukturirana v dveh nivojih galerije, tako da ima vsak avtor samostojno razstavo svojih del. Flegar Stanković in Radosavljević sta šla skozi isto obliko akademskega izobraževanja – diplomo, magisterij in doktorat, značilno pa je, da sta se takoj vključila v delo akademskih institucij in intenzivno razstavno prakso. Ti dve ločeni razstavi v istem prostoru delujeta kot nekakšen pregled dosedanjega ustvarjanja teh dveh umetnikov. Flegar Stanković je na svoji razvojni poti osvobodila lasten ustvarjalni potencial in prav ta grafični list potrjuje njeno skladateljsko sposobnost, pa tudi njen avtorski odnos do matrice, Radosavljević pa je izrazit predstavnik svoje generacije, nadarjenost in energija, entuziazem in mladost, sestavljajo motivacijski kompleks veščin njegovega impulzivnega aktivizma in gorečega stanja nenehne produkcije.
KJE? Grafički kolektiv Beograd
KDAJ? do 18. oktobra
V beograjski galeriji DOTS so odprli samostojno razstavo enega največjih živečih kiparjev Richarda Deacona. Vodilni britanski kipar in dobitnik številnih prestižnih nagrad bo s svojo prvo samostojno razstavo v Srbiji predstavil dela iz petih ciklov, ki so nastala v zadnjih letih.
Richard Deacon je v svoji večdesetletni karieri izstopal s svojim izrazitim kiparskim pristopom, ki se je nenehno poigraval z uporabo različnih materialov, kot so laminirani les, polikarbonat, tkanine in glina, nato kombiniral organske oblike in tehnične elemente ter vzpostavlja premišljen odnos do jezika kot strukture, v kateri išče, a tudi gradi pomene svojih abstraktnih del. Ne glede na to, ali spremljate sodobno umetniško sceno ali ne, ta razstava ponuja priložnost za vstop v svet umetnosti, kjer se obiskovalcem ponuja pogovor med umetnostjo, prostorom in občinstvom, ki se ne ustavi niti, ko zapustite galerijo.
KJE? Galerija DOTS
KDAJ? do 7. decembra