Nov "Ripley" je najstrašnejša, najelegantnejša in najlepša verzija, kar smo jih videli

Patricia Highsmith je leta 1955 izdala kriminalni roman, ki bo nekaj desetletij pozneje popolnoma očaral filmsko in TV občinstvo. Gre le za enega najboljših kriminalnih trilerjev dvajsetega stoletja. Njen roman je bil povod za več filmskih adaptacij, med katerimi je najbolj priljubljena in najboljša The Talented Mr. Ripley, v kateri igrajo Matt Damon, Jude Law in Gwyneth Paltrow.

Glede na to, da je ta film že dobil kultni status in se nanj vsake toliko časa sklicuje tudi druga filmska in TV produkcija, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo nastala omejena TV serija. Zelo me je zanimalo, v katero smer bo šla estetika serije. Je pa film postavil enega najtrdnejših estetskih temeljev. In v trenutku, ko je izšel napovednik, ko je bilo jasno, da bom gledala noir serijo, z Andrewom Scottom v glavni vlogi, so moja pričakovanja še bolj narasla. Ko sem mislila, da je to to, da pričakovanja ne morejo biti večja, sem prebrala ključni podatek: pod scenarij in režijo se podpisuje Steven Zaillian. Genialni scenarist in režiser se podpisuje pod nekaj najboljših filmov: The Girl with the Dragon Tattoo, Moneyball, The Irishman, American Gangster, Gangs of New York, Schindler’s List in TV serijo The Night Of. Za film Schindler’s List je prejel oskarja za najboljši prirejeni scenarij. Njegov pristop do žanra trilerjev, predvsem psiholoških, je drugačen, elegantnejši, finejši in rezultat je toliko bolj grozljiv. Posledica tega je, da se ta TV-serija Ripley zdi bolj zlovešča in neprijetna kot njene predhodnice. V morju serij in filmov, ki jih gledam ta mesec, bi rekla, da sem april začela zelo dobro.

Če se ne spuščam preveč v zaplet, da ne bi preveč razkrila, bi izpostavila tisto, nad čimer sem impresionirana. Serija Ripley je bila posneta v črno-beli tehniki in noir značilnost je težka in ekspresivna. Veliko dežuje, če se pojavi na cesti luža, v njej vidimo Ripleyev odsev, slišimo glasno prasketanje cigarete, ne moremo ubežati zapeljivosti dima, ki se vali iz pepelnika. Vizualno je serija realizirana na najvišji estetski ravni. Pod kamero se podpisuje Robert Elswit, zaslužen za čudovite posnetke filmov There Will Be Blood, Good Night, and Good Luck ter TV serije The Night Of.

Ritem serije je počasen, počasnejši, včasih celo najpočasnejši. In to je čisto v redu, služi vtisu in poudarjanju estetike. Graham Greene je Patricio Highsmith opisal kot pesnico strahu in opis ne bi mogel biti boljši. Ta analogija se močno čuti v seriji. Vsak Tomov gib je natančno preslikan, korak hkrati poudarja tako prikrivanje zločina kot njegov poudarek. In Tom Ripley … No, Toma je Andrew Scott utelesil na posebej zapeljiv način. Mogoče bo dobil nov vzdevek, potem ko smo ga leta klicali Hot Priest. Ne vem, kateri bo, vem pa, da ga bomo vsi izgovarjali s posebnim zadovoljstvom. Glejte Andrewa Scotta, glejte serijo, vsak potrebuje dober odmerek lepega, prefinjenega in Toma Ripleyja.