Film & Tv
S svojo karizmo in izjemnimi igralskimi sposobnostmi je igralec Milan Marić osvojil srca občinstva tako na domači, regionalni kot mednarodni sceni. Njegove vloge v filmih, kot sta Dovlatov in Toma, so mu prinesle številne nagrade in priznanja, njegova predanost umetnosti in pristnosti pa sta tisto, kar ga loči v svetu kinematografije. Z njim smo se ujeli na hitrem klepetu o tem, kar igralca najredkeje vprašajo; kako oblikuje lik ter kaj in kdo vse mu pri tem pomaga.
Takole, če najprej rečem besedo nos, na kaj bi takoj pomislili?
Mučenje. Vse skupaj je bila muka. Iz preprostega razloga, prvič, namestitev protetike zahteva čas. In pravzaprav vsak dan, mesece, začneš z nečim, kar ti namestijo na obraz, okoli oči, okoli ust. In bilo je poletje. In vročina. In potem enostavno lepilo, ki ga nanesemo, se pri temperaturi nad 40 zmehča in telesu ni prijetno, poti se.
In zato je bilo delo z njim precej zahtevno. A v okoliščinah, v katerih smo delali, o katerih ljudje žal redko govorijo, je bilo to zahtevno. Veliko ljudi se nekako zalepi na ta nos kot na nekaj problematičnega kot v filmu. In rečem, v redu, lahko bi bilo bolje, zagotovo bi lahko bilo bolje, v redu, lahko pa bi bilo tudi slabše. Po drugi strani pa ljudje pozabljajo, da je bilo leto 2020 in začetek korone. Zato menim, da je Svjetlana (Gutić, op. a.), kar koli je naredila, naredila odlično potezo.
Tudi montaža, aranžma, ličenje in kostumografija bi morali biti zabaven proces, kajne?
Veš kako, ta postopek urejanja je zame zabaven, nadgrajuje tvoj lik.
Veliko stvari rešiš tudi s kostumom ali ličenjem, z likom, ki ga igraš. In preprosto se uporablja v filmu in gledališču. Torej, enako.
In ko imaš dobrega kostumografa in dobrega maskerja, vedo, da skupaj s tabo razmišljajo o liku, da zelo jasno označijo nekatere stvari, ki ti jih sploh ni več treba razlagati z igralskimi sredstvi, tako da je jasno, da je to ta človek. Na primer: vse na osebi je polikano do najmanjše podrobnosti. Jasno ti je, ko vidiš takega človeka, jasno ti je v okoliščinah, kakšen tip je. Da je pedanten da mu je mar, da je natančen, da je ves v linijah. Torej, ti daješ, pošiljaš več sporočil s kostumom in masko. Pa tudi obratno.
Imate morda nek najljubši kos, ki ga nosite zasebno in bi ga radi uporabili v kostumografiji, da ustvarite dramski lik?
Imel sem ga in uporabljal sem ga. Imela sem en plašč in sem ga uporabil. V gledališču seveda.
Na kakšen način ste zgradili lik? Je ta plašč odseval Vaš značaj v tem liku ali ste ustvarili nekaj povsem novega?
To je bil usnjen plašč, ki je odlično povezal vse, tudi celotno zgodbo, z značajem lika. Idealno ga je nadgradil.
Kaj je najbolj drastična stvar, ki ste jo naredili za vlogo? In kaj bi naredili, pa še niste?
Zredil sem se za trideset kilogramov. To je bilo najbolj drastično. Imel sem izjemno suhe faze in s svojim telesom sem počel vse mogoče stvari. Različne transformacije. V Hollywoodu imajo čas, da se posvetijo telesnim preobrazbam, mi tukaj ne, saj na primer nimamo enega leta časa za pripravo na film. Ampak take stvari rad delam, pomagajo ustvariti karakter, občutek.
Če bi si morali predstavljati prizor, s katerim se konča najbolj napet vohunski film, kako bi bil videti, kaj bi naredili, kako bi izgledali?
Obleka. BOSS obleka, odpeta srajca, pregon. Je pregon v nekem, kakšnem metroju ali je na vlaku? Mogoče zgradba, streha, da se vidi celotno mesto. Nekaj napetega se dogaja spodaj.
Photo: Luka Bošković in Stefan Stojanov
Milan v editorialu nosi BOSS FW 24/25.
