Eden najvplivnejših umetnikov 21. stoletja, Michelangelo Pistoletto, za Vogue o moči kontrasta, miru in skupnosti

Michelangelo Pistoletto je eden najpomembnejših umetnikov dvajsetega in najvplivnejših umetnikov enaindvajsetega stoletja. S Pistolettom se največkrat najprej poveže tako imenovano gibanje Arte Povera (slaba umetnost). Umetniki, ki so pripadali gibanju Arte Povera, so ustvarjali dela iz »revnih materialov«, na nek način delali umetnost iz življenja in se borili proti komercializaciji umetnosti. Arte povera je nekakšna aritmija na italijanski umetniški sceni, spontano gibanje, ki se formalno ni nanašalo na nič, kar se je dogajalo na sceni pred njim.

Prva slika: Predstavljajte si starejšega in povsem vitalnega gospoda, ki se z avtom vozi po Italiji in se po telefonu pogovarja s tujim novinarjem. Razlog za tovrstno komunikacijo? Pistoletto (vsaj med vožnjo) uporablja le telefonsko linijo, zato je pogovor z enim največjih konceptualnih umetnikov dvajsetega stoletja zreduciran le na glas. Tako sem se pogovarjal s Pistolettom, ki je intenziven, jasen in ima odprt pogled na svet. Pistoletto se vedno zaveda nečesa, na kar pogosto pozabljamo – da s tem, ko smo del njega, spreminjamo svet.

Druga slika: Da bo slika o Pistolettu popolnejša, ne pozabimo na kontekst, v katerem je odraščal in se oblikoval kot umetnik. Rojen leta 1933 v Bijeli, njegovo otroštvo je zaznamovala druga svetovna vojna, odraščal je med Torinom in Soussom, njegov oče je bil slikar, v družini je imel veliko podpore, da je bil umetnik. V času, ko je vstopil na umetniško sceno, je bila politična situacija v Italiji (ne smemo pozabiti na to) zelo zapletena. Bertolucci v filmu “XX. stoletje” govori o koreninah, ki so zaznamovale tisti čas. Komunistična partija je bila zelo močna, a močni so bili tudi njeni antipodi. Režiser Pier Paolo Pasolini, izraziti levičar, je bil umorjen v do danes nerazjasnjenih okoliščinah, radikalna levičarska organizacija Rdeča brigada je ugrabila takratnega premierja Alda Mora … Čas v katerem je Pistoletto odraščal, je bil torej čas političnih in kulturnih pretresov.

Tretja slika: Povod za pogovor s Pistolettom je razstava Preventivni mir, ki se odpira v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu (kustosinja je direktorica Muzeja Marijana Kolarić). Pistoletto je poznan jugoslovanskemu občinstvu, in če govorimo o obdobju po 2000-ih, je imel leta 2001 samostojno razstavo v Sarajevu, v Galeriji sodobne umetnosti BiH, nato pa leta 2022 v Ljubljani, v galeriji Cukrarna. Razstava “Preventivni mir” je njegova prva samostojna razstava v Srbiji.

Sporočilo, s katerim Michelangelo Pistoletto prihaja v Beograd, sporočilo regiji in svetu, je sporočilo preventivnega miru. Je človek velikih pripovedi in v pogovoru bo rekel, da je svet v zadnji vojni in da človeštvo potrebuje preventivni mir.

Kako danes gledate na obdobje gibanja Arte Povera in kako ga povezujete z razstavo »Preventivni mir«?

Arte povera je temeljila na načelu miroljubnega življenja in na to idejo je povezana tudi razstava Preventivni mir. Na nek način gre za odgovor na idejo o preventivni vojni (idejo o preventivni vojni so sprožile ZDA med vojno v Iraku v času vladavine Sadama Huseina, op. ur.), saj svet v kateri živimo je zdaj v zadnji vojni.

Kaj natanko ime “preventivni mir” pomeni v širšem kontekstu?

Moja razstava govori o sestavljanju nasprotij, a ne z namenom ustvarjanja eksplozije in vojne, ampak ravno nasprotno, da se vzpostavi ravnovesje in harmonija. Ta razstava govori o vzpostavljanju harmonije.

Ste častni meščan Sarajeva, vaše vezi s tem mestom so močne, svoja dela ste podarili zbirki Muzeja sodobne umetnosti Ars Aevi, pa tudi Zgodovinskemu muzeju Bosne in Hercegovine, predstavili ste projekt Tretji raj v Sarajevu… Ali nameravate obiskati Sarajevo?

Vedno si želim v Sarajevo. V Sarajevu sem predstavil koncept Tretjega raja, takoj po vojni. Poskušal sem najti metodo, ki bi povzročila spremembo. Metoda Tretjih nebes je združevanje nasprotij, ne ustvarjanje vojne, temveč ustvarjanje miru. S tem konceptom moramo začeti v šolah, otroci morajo razumeti, da imamo možnost izbirati med vojno in mirom. Na ideji miru je treba delati in začeti je treba že v šoli.

Pistolettov simbol Tretjega raja, ki bo v znak miru in prijateljstva uprizorjen v Parku prijateljstva pred muzejem, je simbol neskončnosti, v sredino katerega je vstavljen del, nov središčni krog njegova formula stvarjenja – razširjen matematični simbol neskončnosti.

Tisti novi osrednji del je tudi vizualno večji in ga ima za ključni cilj človeštva – živeti v človečnosti in dobroti. Krog na levi in ​​desni sta manjši, krog na levi pa imenuje narava – človeška narava, ki je nastala, ko je človek ugriznil jabolko, torej ko je prišlo do padca človekove nekdanje narave, zato je simbol vseh človeških vojn in uničenja. … Krog na desni je simbol (pozitivne) svobodne volje, s katero je človeku dana izbira, kaj in kako bo počel, hkrati pa je simbol izobrazbe, znanja in kulture, ki mora biti usmerjen v človečnost in prihodnost človeštva, uporabo znanja v dobro človeštva. Znanje je dano ljudem, nas spominja Pistoletto, a le za dobro in napredek v dobrem. Osrednji del je doseganje pravega napredka.

Izdali ste knjigo »Formula ustvarjanja«. Kaj je ta formula za vas?

Je formula treh krogov, ki predstavljajo evolucijo simbola neskončnosti, imamo dva kroga, ki sta si nasprotja, in tretjega med njima, znotraj katerega lahko ustvarjata harmonijo, ne agresije. Moramo pa se zavedati, da obstaja možnost, da Drugega pogledamo na nov način, ne kot sovražnika, temveč kot prijatelja, da je mogoče biti ustvarjalen na nov način.

Pistoletto že od svojega nastopa na umetniškem prizorišču opozarja na nujnost usklajevanja kontrastov, nasprotij, vzpostavljanja harmonije in posledične lepote bivanja. Kustos Fortunato Damico poudarja, da so po Michelangelu Pistolettu resnične spremembe možne le z učinkovito prakso demokracije, ki aktivno vključuje državljane in njihove organizacije v proces odgovorne družbene transformacije. S tem se strinja Francesco Saverio Teruzzi, koordinator vseh ambasadorjev projekta Tretji raj, ki je na moje vprašanje, kaj je najpomembnejše v Pistolettovem delu, dejal, da Pistolettovo največjo zapuščino vidi v procesu družbene transformacije.

Kaj vam pomeni prihod na ozemlje nekdanje Jugoslavije in zdaj prihod na razstavo v Beograd?

Jugoslavija je bila antifašistična država, del gibanja neuvrščenih, ki je predstavljalo alternativo takratni delitvi sveta in še vedno je pomembno začeti na novo z zavestjo tega gibanja, tega kraja, saj še vedno obstaja potreba po mednarodnih povezavah med različnimi celinami. Zame je ta razstava priložnost, da to željo na nek način razširim.

Razstava »Preventivni mir« je retrospektivna, kako vidite svojo življenjsko in umetniško pot v kontekstu evropske in svetovne umetnosti?

Umetnost je zelo individualna ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu … Moje delo ni več individualno. V šestdesetih sem slikal in začel razmišljati o sodelovanju gledalca, tistega, ki opazuje, o sodelovanju ljudi pri mojem delu, saj je vsak del mojega umetniškega dela. Znotraj moje identitete je identiteta človeštva in nisem sam. V umetnosti bi morali biti vsi skupaj, da ustvarimo stvaritev, ki ni samo individualna. Želimo ustvariti delo, s katerim bomo lahko sodelovali v demokratičnem konceptu družbe. Ustvarimo lahko kolektivno kreacijo, ki je precej drugačna od dela, ki ga umetnik da na trg. Trg je dober, a ne dovolj dober. V umetnosti je treba slediti konceptu skupnosti.

Kaj bi svetovali mlademu umetniku?

Uveljaviti lastno sposobnost ustvarjanja stvaritve, a se zavedati, da se mora srečati z drugimi umetniki in se predstaviti družbi.

Proti koncu najinega pogovora mi Pistoletto še pove, da morda ne more spremeniti sveta, a z veseljem vsak dan dela na tem. To ni samo spodbuda, ampak konkretna priložnost, ki bi jo morali vsi videti in izkoristiti.

Zahvaljujemo se Ameliji Zec Filipović, ambasadorki „Tretjega raja” (Pistolettovega poznanega projekta) in več desetletnim uslužbencem urada za kulturo Ambasade Italije v Bosni in Hercegovini, ter ambasadorju Tretjega raja Enveru Hadžiomerspahiću, ustanovitelju in avtorju kreativne rešitve projekta Ars Aevi.
Muzej sodobne umetnosti v Beogradu gosti prvo samostojno razstavo Pistoletta v Srbiji “Preventivni mir”. Kustosinja razstave je Marijana Kolarić, direktorica muzeja. Razstavo spremlja ilustriran katalog z eseji Danila Ečerja, Karoline Hristov-Bakargijev in Marijane Kolarić. Organizacija razstave je nastala v sodelovanju s Cittadellarte – Fondazione Pistoletto, društvom Zerinthia in italijanskim inštitutom v Beogradu, pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo Republike Srbije in Veleposlaništva Italije v Beogradu, v okviru praznovanja 145. obletnice diplomatskih odnosov med Italijo in Srbijo ter sto let obstoja italijanskega veleposlaništva v Beogradu.