Razstave v Zagrebu, ki jih obvezno uvrščamo na naš koledar dogodkov

Razstave v Zagrebu so prava priložnost za avanturo v svet umetnosti! Čeprav so številne galerije in razstavni prostori trenutno v rekonstrukciji in prenovi, je mesto polno razstav, na katerih lahko odkrijete dela lokalnih in mednarodnih umetnikov, od sodobnih mojstrov do ikoničnih klasikov. Vsaka razstava ponuja drugačno perspektivo in navdih – ne glede na to, ali je poudarek na slikarstvu, kiparstvu ali fotografiji.

Obisk razstav je poleg popolnega vpijanja kulture tudi idealen izgovor za druženje, dobro kavo in sprehod po mestu. Nikoli ne veš, katera razstava bo osvojila kulturno občinstvo, zato začnimo po vrsti …

Jonas Staal: Propaganda stanica

Propaganda se pogosto predstavlja kot relikt totalitarne preteklosti. Danes se izraz uporablja samo v kontekstu totalitarnih diktatur, kot sta tisti Vladimirja Putina ali Kim Jong-Una. Kot kaže projekt Propagandna stanica, pa se demokracija ni osvobodila propagande. Instalacija je bila realizirana v obliki panoptikuma, zgodovinskega modela zapora, ki je paznikom omogočal nadzorovanje zapornikov z ene osrednje točke. Kasneje je bila to tudi metafora za učinek Big Brotherja; vseprisotnega nadzora v sodobni družbi. Vendar se ob vstopu v instalacijo znajdemo v obrnjenem panoptikumu: opazovalec nadzoruje propagandista.

Vizualni umetnik Jonas Staal se v svojem delu ukvarja z odnosom med umetnostjo, demokracijo in propagando. Je ustanovitelj umetniške in politične organizacije New World Summit. Realiziral je kompleksne umetniške projekte, kot so Museum as Parliament, We Demand a Million More Years in Extinction Wars. Razstavljal je v številnih mednarodnih ustanovah in dogodkih, kot so Cooper Hewitt Smithsonian Design Museum v New Yorku, V&A Museum v Londonu, Stedelijk Museum v Amsterdamu, M_HKA Museum v Antwerpnu, Center Pompidou-Metz in Nam June Paik Art Center v Seulu. Doktoriral je na temo umetnosti propagande in v tej smeri tudi nadaljuje s svojim delom.

KJE? Muzej suvremene umjetnosti u Zagrebu

KDAJ? do 20. oktobra

Jonas Staal: Propagandna stanica

Marko Tadić: Kuhinja / The Kitchen

Razstava del Marka Tadića je nastala v okviru cikla Atelijer Kožarić – Laboratorij za oživljavanje in cikla Okidači, v katerem umetniki, aktivisti, skupnosti ali društva vsak na svoj način interpretirajo muzejske zbirke.

Povezave med Markom Tadićem in Ivanom Kožarićem so globoke. Marko Tadić, podobno kot Ivan Kožarić, lastno delo dojema kot velik abstraktni arhiv, ki skozi celoto večinoma govori sam o sebi. Poleg tega Ivan Kožarić izpostavlja še druge komponente, ki so mu kot umetniku veliko pomenile, in sicer prepletanje bivalnih in razstavnih prostorov ter obravnavo celotnega spektra materialnih objektov kot umetniških orodij. Kar pa ju kot umetnika najbolj povezuje, je nenehna želja po raziskovanju sveta okoli sebe skozi igro.

KJE? Muzej suvremene umjetnosti u Zagrebu

KDAJ? do 10. novembra

Autor fotografije: Ivan Kožarić, 1967. ©Atelijer Kožarić, MSU, vl. Grad Zagreb

Picelj i prijatelji

Picelj i prijatelji je retrospektivna razstava enega najvidnejših hrvaških umetnikov druge polovice 20. stoletja Ivana Picelja. Prva obsežnejša retrospektiva Piceljevega dela po njegovi smrti je bila organizirana ob stoletnici njegovega rojstva, avtor razstave pa je prof. dr. Zvonko Maković. Razstava Picelj i prijatelji predstavlja Picljev izjemen in širok opus, izpostavlja njegove inovativne prispevke na likovnem področju ter poudarja njegovo ključno vlogo na mednarodnem umetniškem prizorišču.

Ivan Picelj je vodja abstraktne umetnosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja in je član umetniških skupin EXAT-51 in gibanja Nove tendencije, ki je mesto Zagreb postavilo na svetovni zemljevid umetniškega dogajanja. Njegova dela so med drugim zastopana v fondih uglednih svetovnih muzejev, kot so med drugim Muzej moderne umetnosti v New Yorku, muzeja Tate Modern in Victoria & Albert v Londonu, Center Georges Pompidou v Parizu, Muzej Sztuki v Łódźu.

KJE? Muzej suvremene umjetnosti u Zagrebu

KDAJ? do 17. novembra

Ivan Picelj: Passage Denfer, 1967. MSU, Photo: Damir Fabijanić

Mimmo Paladino

Mimma Paladin, skupaj z delom drugih italijanskih umetnikov, kot so Sandro Chia, Francesco Clemente, Enzo Cucchi in Nicola de Maria, velja za osrednjo osebnost Transavangarde. Transavantgarda je pomenila prvi veliki povratek figurativnega slikarstva in kiparstva, ki se bo ciklično ponavljal v naslednjih desetletjih, danes pa smo priča njihovemu močnemu vzponu. – je izpostavil Branko Franceschi. Paladino je bil viden na Beneškem bienalu leta 1980 na razstavi, posvečeni transavantgardi, istega leta pa je imel dve samostojni razstavi v New Yorku. Pred kratkim je pritegnil pozornost z velikimi javnimi instalacijami, kot je The Salt Mountain, velika bela gomila, prekrita s skulpturami konjev, ki ležijo na boku.

Razstava je odprta za javnost v zagrebški galeriji Manuš, najnovejši umetniški lokaciji v mestu, ki, čeprav po kvadraturi majhna, gosti nekatera največja imena sodobne umetnosti.

KJE? Galerija Manuš

KDAJ? do 9. novembra

13. Međunarodni festival Organa Vida: Creeps and Butterflies

Fotografski festival, ki združuje sodobne umetnike, ki delujejo v mediju fotografije in/ali v njeni razširjeni obliki, so odprli v zagrebškem Muzeju suvremene umjetnosti s štirimi razstavami, vključno z osrednjo razstavo finalistov, ki so se s svojimi deli odzvali na temo festivala Creeps and Butterflies.

Letošnja izdaja Organa Vida je izhajala iz grdote, za katero se zdi, da se je zažrla v vse pore vizualne kulture: neurejeno, surovo in zoprno počasi potlači prečiščene in izbrušene podobe, središče pa so prevzeli čudaki v rahlo grotesknem, a hkrati ganljivem dejanju zavračanja perfekcionizma, tako v odnosu do teles kot vizualne kulture. Tako imenovani Goblinski način je nastal kot nefiltriran odgovor na duhovni nihilizem, ki ga porajata trenutno stanje globalnega dogajanja in svet, ki propada, zdi se, da veliko prej, kot smo pričakovali. Umetniki letošnje edicije se ukvarjajo s temi čudnimi neposlušnostmi, mikroupori, instinktivnimi reakcijami, bizarnimi obsedenostmi, ki prinašajo odbijajoče, a hkrati fascinantne podobe, ki hkrati povzročajo mrzlico in metuljčke v trebuhu.

KJE? Muzej suvremene umjetnosti u Zagrebu

KDAJ? do 3. novembra

Zoe Williams, Fondant, Photo: Agnes Mellon

Dear Diary… Layers of Dreams

Po sedimh letih, se Marina Mesar, OKO ponovno predstavlja zagrebškemu občinstvu s samostojno razstavo in povsem novimi deli, skozi katera raziskuje lastne spomine, identiteto ter preplet imaginarnega sveta in realnosti. Naslov razstave Dear Diary: Layers of Dreams nakazuje intimno potovanje po plasteh notranjega sveta in postavlja konceptualni okvir razstave – permanentno introspekcijo. Skozi metaforo pisanja dnevnika OKO izraža kontinuiteto svojega ustvarjalnega procesa, pri čemer vsaka nova razstava predstavlja naslednje poglavje v tem dnevniku in občinstvu odpira prostor za lastno interpretacijo.

KJE? Trotoar

KDAJ? do 9. novembra

Photo: Damir Žižić

Jedna za sve – Sve za jednu / Klub likovnih umjetnica 1927. – 1940.

Veliki razstavni projekt Jedna za sve – Sve za jednu / Klub likovnih umjetnica 1927. – 1940. v Galeriji Klovićevi dvori podrobneje prikazuje delovanje in sprejemanje umetnic članic Kluba likovnih umetnic, ustanovljenega v Zagrebu leta 1927 kot prvo in edino žensko umetniško društvo v prvi polovici 20. stoletja na teh območjih.

Razstava, ki temelji na dolgoletnem raziskovanju okoli dvesto del, večinoma slik, grafik, kipov, umetniških del in arhivskega gradiva, izposojenega iz približno dvajsetih umetnostnih ustanov iz Hrvaške in Slovenije ter ducata zasebnih zbirk, bo predstavila ustvarjalnost prve generacije akademsko izobraženih umetnic.

KJE? Galerija Klovićevi dvori

KDAJ? do 3. novembra

Jeste li vi ozbiljna galerija?

V Galeriji SC bo odprtje razstave Jeste li vi ozbiljna galerija? v okviru cikla razstav mladih avtorjev Oni dolaze… Razstava združuje tri galerije študentov Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu – Uža, Polica in Rupa, ki so jih ustanovili študenti za študente. Na razstavi sodeluje več kot 30 avtorjev, študentov slikarstva, kiparstva, grafike, pedagoškega oddelka, animiranega filma in novih medijev.

Galerija Polica je začela delovati leta 2022 na Akademiji za likovno umetnost, Ilica 85, po preselitvi Akademije v nove začasne prostore zaradi prenove ob posledicah potresa, stran od mestnega središča, na Jadran filmu pa sta ustanovljeni galeriji Uža in Rupa. Študenti so se v teh novih prostorih soočili z novimi okoliščinami in konteksti, v katerih likovno ustvarjajo, vzdržujejo medsebojne povezave in drug drugega spodbujajo k delu in razvoju.

KJE? Galerija SC

KDAJ? od 4. do 12. oktobra

Samo(s)mislena

Spontano, brez kančka pretencioznosti, Nina Đurđević od leta 2021 skozi občasne objave na Facebooku gradi samosvojo besedilno in slikovno poetiko. V objavah, ki ostajajo v senčnem pasu med razkritji in nagovori, spregovori o stvareh, ki jo veselijo ali mučijo, pokaže, kaj vidi in opaža v vsakdanjem življenju. Beleži nekakšen opomin, spremlja, pa tudi nekaj izpusti, izvrže iz sebe, v mrežo, v kateri vsi komuniciramo – če ne molčimo – o ničemer in o marsičem hkrati.

Nina vstopa v ta ambivalenten javni prostor z osebnim, ki ni zasebno, anekdotičnim, v katerem se preliva univerzalno. Podoba, ki jo posname s priročnim fotoaparatom, redno očara kot njena profesionalna dela. Kje se konča intuicija in začne spretnost, kje se spretnost spremeni v veščino, spretnost v umetnost?

KJE? Galerija SPOT

KDAJ? od 7. do 24. oktobra