Začel se je Gallery Weekend Berlin. To so razstave, ki jih ne smete zamuditi

Pred nami je podaljšan vikend, ki ga vedno poskušamo preživeti čim bolje. Poleg tega si pogosto nalagamo pritisk, da dva dodatna prosta dneva izkoristimo v polni meri. Zdi se, da nas kličejo kinodvorane, letališča, galerije in nove restavracije. Kaj najprej obiskati? No, nekatera mesta so nam olajšala izbiro z umetniškimi dogodki. Če ste nameravali ta konec tedna preživeti v Berlinu, vas imam za srečneža, saj v tem mestu od 2. do 4. maja poteka 21. Gallery Weekend Berlin, dogodek, ki združuje ustvarjalce z vsega sveta.

Glede na to, da obisk nekaterih dogodkov ponavadi preložim in si pogosto rečem, da bom obiskala razstavo “naslednji vikend” (kar se vedno spremeni v “tisti tam vikend”), je dejstvo, da se ta dogodek odvija v tako kratkem časovnem obdobju, zame še posebej navdušujoče, saj ni prostora za odlašanje. Ta konec tedna galerije nemške prestolnice postajajo središče dogajanja za vse ljubitelje umetnosti. Ne glede na to, ali imate radi kiparstvo, slikarstvo ali fotografijo, boste v eni od 52 berlinskih galerij zagotovo našli razstavo, ki bo prebudila vašo domišljijo. V mestu bo med vikendom odprtih več kot 80 razstav priznanih in vzhajajočih umetnikov, v okviru dogodka pa bodo svoja dela predstavili tudi nekateri regionalni umetniki.

Berlin uvek povezujem sa beskompromisnom kreativnošću i smelošću, to je grad u kome kreativna energija kao da izlazi iz svakog pločnika, procepa između cigli i travke u parkovima. Zato je bilo teško među izložbama koje se otvaraju gotovo na svakom koraku u gradu odabrati one najintrigantnije. Moj predlog je – ako imate vremena da tumarate Berlinom ovog vikenda bez nekog određenog plana, učinite to i zavirite u svaku galeriju pored koje prođete. Ipak, ako u svoje planove želite da uklopite i druge aktivnosti, u nastavku donosim izbor izložbi koje nećete hteti da propustite.

What are you looking for?

Kje? Galerija Société, Wielandstraße 26

V galeriji Société bo na ogled samostojna razstava britansko-hrvaške umetnice Marianne Simnett z naslovom Charades.To je umetničina druga samostojna razstava v tej galeriji, v okviru katere raziskuje fluidne meje med posamezniki in kolektivi. V svojih novih delih Simnett raziskuje moč in rituale, pri čemer črpa navdih iz mitologije in družbenih ritualov. V okviru multidisciplinarne razstave si boste lahko ogledali nove videe, slike in skulpture, skozi katere umetnica izraža globoko fascinacijo nad upodobitvami osebnosti, ki jo izraža na načine, ki pogosto kljubujejo tabujem in družbenim normam. Marianne je nagnjena k teatralnosti in performativnosti, s svojo umetnostjo pa poskuša odpreti prostor za raznolikost.

Courtesy the artist and Société, Berlin, Photo: Trevor Good

Between Conformity and Resistance

Kje? Galerija PSM, Schöneberger Ufer 61

Številne galerije v berlinski četrti Schöneberg bodo v tem dinamičnem vikendu odprle svoja vrata. Med njimi je tudi sodobna galerija PSM, kjer se bo predstavila umetnica, ki jo mnogi opisujejo kot “umetnico za umetnike”. Almut Linde je znana v umetniških krogih in ne dela s čopiči in platnom, temveč z ljudmi in družbenimi sistemi. V galeriji bodo razstavljena tri njena pionirska dela iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Between Conformity and Resistance, med njmi tudi Dirty Minimal #9.1 – Postal Logistics Centre (1992). Gre za umetniško delo, v katerem je Linde posnela gibanje zaposlenih v logističnem podjetju tako, da je po tleh prostora razprostrl papirje, pri čemer so odtisi stopal mimoidočih oblikovali sliko. V okviru te razstave bo Linde ponovno uprizorila svoje participativno delo iz leta 1994.

Photo © Marjorie Brunet Plaza. Courtesy of the artist and NOME

In The Darkened Rooms

Kje? Galerie Tanja Wagner, Pohlstraße 64

V Galeriji Tanja Vagner se bo s samostojno razstavo In The Darkened Rooms predstavila še ena regionalna umetnica, Šejla Kamerić. Razstava predstavlja ženske zgodbe o uporu, intimnosti, spolnosti in samozavesti ter preizprašuje odnos med zasebnim in političnim. S to razstavo Šejla Kamerić nadgrajuje svoji prejšnji razstavi Rose Garden (2015) in Hooked (2010–danes) ter dodaja tri kvačkane predmete. Ta umetniška dela spominjajo na kvačkane prtičke in druge tradicionalne vezenine iz našega območja, ki kot velikanske pajkove mreže uokvirjajo zgodbo te razstave in simbolizirajo odpor tkalk iz mitologije: od rimske boginje Minerve do Filomele, ženske, ki po spolnem napadu išče pravico. V okviru razstave bodo na ogled umetničine analogne fotografije iz serije Thorn (Bitch) (2021/2025) in bronaste skulpture.

Courtesy of the artist and Galerie Tanja Wagner, Berlin

Razstava Tobiasa Spichtigsa

Kje? Galerie Contemporary Fine Arts, Grolmanstraße 32-33

Berlinska fotografinja Diana Pfammatter nam v okviru svojega projekta Artist Studio / Install ponuja redko priložnost, da pokukamo v pogosto skriti proces umetniškega ustvarjanja, z dokumentiranjem umetnikov v njihovih ateljejih ali med razstavami. Osredotočena na nefiltrirane, včasih neprivlačne trenutke umetniškega dela, beleži sam proces ustvarjanja umetnosti, v katerem se umetnik, njegovo delo, telo in prostor združijo. Eden od umetnikov, s katerim je Pfammatterjeva pokukala v zakulisje, je Tobias Spichtig, ki se predstavlja s samostojno razstavo TAXI ZUR KUNST v galeriji Contemporary Fine Arts. Njegove slike, ki jih pogosto primerjajo s francosko povojno umetnostjo ali nemškim ekspresionizmom, prikazujejo prepoznavne vampirske in grozljive figure, navdihnjene s filmi kot stalno referenco. Njegovo novo serijo del navdihuje vzdušje berlinskega nočnega življenja in kultni filmi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Srhljivi prizori, ki so predmet njegove umetnosti, nihajo med resnostjo in ironijo v slikah, ki bodo vzbudile vprašanje: Kaj je umetnik želel povedati?

Photo: Tobias Spichtig, Berlin, 2025. © Diana Pfammatter 

Nazaj v preteklost v galeriji Mehdi Chouakri

Kje? Mehdi Chouakri Galerie, Fasanenstrasse 61

Galerija Mehdi Chouakri se opira na vplivno razstavo The Art of Survival/Baby Doll Saloon iz leta 1993, na kateri sta švicarska umetnica Sylvie Fleury in kanadska umetnica Angela Bulloch uprizorili igrivo uporniško mešanico pop kulture, glamurja in subverzije. V enem nepozabnem prizoru umetnici, oblečeni v enaki rdeči majici, uprizorita fantazijo o rock zvezdah. Nova razstava združuje to ikonično razstavo z deli teh umetnic, ki so bila leta 1999 razstavljena v isti galeriji, in s prepletanjem različnih časovnih obdobij prikazuje prakse teh dveh umetnic. Če si želite ogledati še več del Sylvie Fleury, obiščite njeno samostojno razstavo v Wilhelm Hallen v Reinickendorfu, kjer bodo na ogled tudi zgodnje risbe in slike Charlotte Posenenske.

Sylvie Fleury & Angela Bulloch, Should I stay or should I go?, 1993/99, VHS color video, 8 video stills, mounted on aluminum, video 3’16 min, Courtesy of the artists, Esther Schipper and Mehdi Chouakri Berlin

Cold hope

Kje? Galerie Buchholz, Fasanenstraße 30

Medtem ko revolucionarna triurni performans-predstava nagrajene nemške umetnice Anne Imhof z naslovom Doom House of Hope še naprej navdušuje občinstvo v New Yorku, umetnica v Berlin prinaša svojo mešanico surove človečnosti in temačne estetike. Razstava Cold Hope, ki se opira na raziskavo, opravljeno za to umetniško predstavo, navdihnjeno z Romeom in Julijo, prinaša zamegljene slikarske abstrakcije, ki temeljijo na posnetkih iz filmov o odraščanju. Kljub popačenju v obliki moiré efekta ostajajo prepoznavne, srhljivo privlačne poze ostajajo vidne, kar ustvarja zanimivo mešanico obupa in povezanosti.

Courtesy Galerie Buchholz

Razstava Camillea Bomboisa

Kje? Galerie Judin, Potsdamer Str. 83

Ime Camille Bombois morda ni tako glasno kot ime njegovih sodobnikov, predstavnikov francoske umetnosti 20. stoletja, vendar so njegova dela vredna pozornosti. Bil je dvigovalec uteži in rokoborec, nastopal je v cirkusu in se preživljal z vlečenjem čolnov, slikati pa je začel v poznejših letih kot samouk. Svoja dela, večinoma majhnega formata, je prodajal na bregovih Sene v Parizu. Leta 1924 ga je opazil slavni kritik in galerist Wilhelm Uhde – domnevno po nasvetu prijatelja Pabla Picassa – in mu pomagal razstaviti njegova dela v galeriji. Do leta 1938 je bil Bombois že dovolj prepoznan, da so ga vključili v veliko skupinsko razstavo Masters of Popular Painting v newyorškem MoMA muzeju. Tom Anholt se je odločil, da povabi druge umetnike – prijatelje in tiste, ki jih še posebej ceni –, da se ozrejo nazaj na Bomboisa in ponudijo sodoben odgovor skozi dialog z deli iz zbirke galerije Judin.

Photo: Copyright VG Bild-Kunst, Bonn, 2025 Courtesy Galerie Judin, Berlin, Highlevel, Berlin,

Razstava Roméa Mivekannina

Kje? Galerie Barbara Thumm, Markgrafenstraße 68

Kratek sprehod po ozkih ulicah med ulicama Lindenstraße in Markgrafenstraße nas pripelje do nekdanje tiskarne, v kateri danes domuje galerija Barbara Thumm. V tem prostoru Roméo Mivekannin predstavlja svoje multidisciplinarno delo, znano po sugestivnih reinterpretacijah ključnih del iz zgodovine evropske umetnosti. Umetnik črpa navdih iz znanih slik iz obdobja od 17. do 19. stoletja, ki jih povezujemo z orientalizmom, in skoznje na novo preučuje globoko zakoreninjene pripovedi o moči in prevladi, hkrati pa ustvarja razkošne, večplastne in vizualno privlačne slike.

Courtesy of Gallery Barbara Thurmm

Pussy Riot

Kje? Galerija Nagel Draxler, Weydingerstrasse 2-4

Nadja Tolokonnikova, umetnica, aktivistka in ustanoviteljica ruskega feminističnega kolektiva Pussy Riot, ki že več kot desetletje kritizira avtoritarizem z radikalnim umetniškim izražanjem, bo v galeriji Nagel Draxler odprla razstavo. Osrednji del razstave je obsežna instalacija, ki vključuje umetničina “pisma iz zapora” in zapiske, ki jih je napisala med bivanjem v ruskih kazenskih kolonijah leta 2012. V galeriji Nagel Draxler bo na ogled instalacija Isolation Cell, ki predstavlja rekonstrukcijo umetničine zaporniške celice. Njeno delo, ki ga oblikujejo pretresljive izkušnje v ruski kazenski koloniji, govori o nasilju v zaporu in odpornosti človeškega duha. Ob tej instalaciji Tolokonnikova razstavlja svoji seriji Prison Letters in PUNK’S NOT DEAD, ki poglobljeno raziskuje teme politične svobode.

Portrait Nadya Tolokonnikova © Pussy Riot