Nevroznanstvenica nam je razkrila odlično vajo za vitalnost možganov in boljšo osredotočenost

“Imamo načrte prehrane in načrte treninga, toda kako to, da nimamo načrta za možgane?” se sprašuje dr. sc. Julie Fratantoni, kognitivna nevroznanstvenica, katere nasveti se so postali stalnica vsakegam ojega jutra. “Redno in proaktivno si dvakrat na dan umivamo zobe, da preprečimo propadanje in krvavenje dlesni, zakaj potem ne bi enako proaktivno ščitili svojih možganov pred propadanjem? To je najpomembnejši organ, brez njih ne morete ničesar.”

Življenjska doba se vse bolj podaljšuje, zdrava starost pa ni več zgolj želja. Danes lahko dejansko vplivamo na to, kako bomo ostareli, znanstvena fantastika pa se je spremenila v resničnost.

Medtem ko nekateri svetujejo prehranska dopolnila, drugi vztrajajo pri “čarobnem” številu korakov, tretji trdijo, da je ključnega pomena vrstni red, po katerem jemo, možgani pa običajno ostajajo spregledani. Gre za organ, ki predstavlja le 2 % telesa, a porabi neverjetnih 20 % naše energije. Njegova utrujenost izčrpava celoten sistem.

“Naši sodobni življenjski vzorci izčrpavajo moč možganov,” pravi dr. Fratantoni. “Postalo je ‘normalno’ biti neprespan, ves čas pod stresom, sedeti cel dan in jesti predelano hrano. To vodi do neravnovesja živčnega sistema in kroničnega vnetja, podlage številnih bolezni.”

Povezano:

• Odkrijte navado, ki ustvarja nove nevrone, povečuje koncentracijo in briše sledi stresa
• 6 navad, ki jih po nasvetu terapevtov takoj opustite za boljše duševno zdravje
• Kako se znebiti toksične produktivnosti za boljše duševno zdravje
• Nevroznanstveniki izpostavljajo 2 vsakodnevni aktivnosti kot ključni pri zaščiti možganov pred staranjem

Kako ohraniti vitalnost možganov?

Znake, da so tudi moji možgani načeti, prepoznavam že nekaj časa. Fokus mi je postal neznanka in vsak poskus, da ga ujamem, traja neskončno dolgo. Slaba kombinacija za nekoga, ki se ukvarja s pisanjem. Ko sem iskala preproste rešitve, ki bi jih lahko vključila v svojo jutranjo rutino, sem naletela na nasvete dr. Fratantoni. Do njih ni bilo lahko priti. Na poti sem naletela na nasvete, da bodo križanke preprečile demenco. Sliši se simpatično, a nevroznanstvenica ta mit ruši.

“Znanstveniki še vedno niso odkrili niti ene dejavnosti, ki bi sama po sebi lahko preprečila demenco,” poudarja. “Ohranjanje zdravja možganov zahteva celovit, uravnotežen slog življenja, družbeno povezanost, učenje, kakovosten spanec, pravilno prehrano, telesno aktivnost in druge zdrave navade.” Križanke so, kot pravi, dobre za besedišče, a ne krepijo kognitivnih sposobnosti, ki so potrebne za vsakdanje življenje. Zato predlaga zahtevnejše aktivnosti, kot so načrtovanje, reševanje problemov ali vadba fokusa. “Križanke so povsem v redu, če vas veselijo, vendar se ne zanašajte nanje kot na zaščito pred demenco.”

Kognitivna empatija je idealna praksa za vitalnost možganov 

Zanimivo, ena izmed vaj, ki jih dr. Fratantoni posebej ceni, sploh ne zveni kot vaja. Gre za gledanje iz tuje perspektive oziroma kognitivno empatijo. “Ohranjanje odnosov je ena najbolj zapletenih dejavnosti, ki jih možgani opravljajo.

Morda ne razmišljamo o gledanju iz tuje perspektive kot o vaji za možgane, a v resnici je to odličen trening za čelni reženj.” Ker kognitivna empatija z leti naravno upada, je vadba te sposobnosti izjemno pomembna za dolgoživost možganov. “Prav odnosi so ena najmočnejših oblik zaščite možganov,” sklene.

Michael Kors Spring 2026., Acielle/ Style du Monde

Stalna produktivnost je lahko past 

In ko sem mislila, da me bo stalna zaposlenost ohranjala bolj bistro, se je izkazalo, da sem padla v past. Produktivnost se pogosto slavi kot vrlina in v tej kulturi se počitek dojema kot razkošje. Nevrologinja me usmerja prav v nasprotno: počitek je nuja za dolgoživost možganov. “Med počitkom možgani obdelujejo in shranjujejo nove izkušnje in informacije. Če ste nenehno v gibanju, brez predaha med obveznostmi, možganom ne puščate prostora za ustvarjanje spominov.”

Photo: Bruno Ngarukiye

Kako ohraniti mentalno energijo?

Svetuje kratke premore od tri do pet minut med dejavnostmi. “Mentalni premori prav tako zmanjšujejo raven stresa in ohranjajo vašo mentalno energijo,” doda. A hkrati opozarja, da skrolanje po družbenih omrežjih ali poslušanje podcasta ni počitek. “Pravi mentalni počitek pomeni popoln odmik od ljudi in tehnologije. Sprehodite se okoli stavbe. Poglejte skozi okno. Ulezite se in zaprite oči. Spijte kozarec vode. Ne vnašajte novih dražljajev, le pustite, da misli prosto tavajo.”

Način, kako živimo danes, oblikuje možgane, ki jih bomo imeli jutri. Ali bodo vaši možgani pri petdesetih ali sedemdesetih sveži, bistri in močni, ali pa utrujeni in izčrpani, je odvisno od tega, s čim jih “hranimo”. Vprašanje je le, ali boste nocoj svojim možganom dali tisto, kar najbolj potrebujejo – predah?