V katere umetnike bi zdaj morali vlagati?

Ste vedeli, da je vlaganje v umetnost hkrati najpočasnejša in najvarnejša naložba? Umetniški trg ni bil edini, ki je med pandemijo občutil upad, nasprotno; nekateri vidiki trga so se izkazali precej in presenetljivo dobro. Prav tako biti zbiratelj ne pomeni začeti ustvarjati zbirko najdražjih del na trgu, ampak slediti temu, kako kotirajo (naj)mlajši umetniki, saj je vlaganje v umetnost dolgoročna naložba.

Sama sem se udeleževala različnih delavnic o prodaji in promociji umetnikov in njihovih del, organizirala prodajne razstave in se vrsto let aktivno zavzemala za to, da trg deluje, da vsi, ki delamo na sceni, prispevamo k (pro)delovanju trg. Zdaj so na vrsti nekatere druge in mlajše generacije, ki se ukvarjajo s tem perečim problemom. Zato smo začeli to rubriko, kjer se bomo za napotke in predloge pogovarjali s strokovnjaki s področja umetnosti.

Prva, s katero sem se obrnila in ki bi mi pojasnila, v katere umetnike je treba zdaj vlagati ali laično povedano, čigava dela je treba kupiti, je Klara Petrović. Klara je kustosinja in del kolektiva KUĆĆA, ustanovljenega leta 2021 z namenom ustvarjanja prostora za sodelovanje med umetniki, kuratorji, teoretiki ter drugimi posamezniki in organizacijami. Klaro sem prosila, da mi z njene pozicije pojasni, v katere umetnike je treba vlagati s posebnim poudarkom na njenem področju: mlade umetnike, ki se ukvarjajo s konceptualno umetnostjo.

Glavno vprašanje pri takih delih je: kje je umetnina? Je delo dokumentacija dela, digitalni zapis dela, fotografije dela, morda plakat, artefakti in predmeti, ki so bili v prostoru uporabljeni kot postavitev dela, ali so sami sestavni del dela. delo? Veliko je vprašanj, ki vznemirjajo občinstvo in opazovalce, predvsem tiste, ki jih tovrstna umetnost zelo zanima, a je ne poznajo. Kar lahko rečem je, da je vse ali nič od naštetega umetniško delo. Zmedeno, vem. Lahko pa z gotovostjo veste, da je artikulacija tega dela in ideja dela dovolj, da je delo prepoznano kot umetniško in na koncu prodano, torej kupljeno. V večini primerov umetnik sam odloča, kaj delo samo počne v materialnem svetu. Ali je med razstavo vsakič poustvarjen iz istih, a novih predmetov, ali pa so za avtentičnost dela vedno potrebni isti predmeti in dejanja. Vsi subjekti in materializacija dela so večinoma sekundarni; estetika, izražanje in umetnost niso pomembni. Konceptualna umetnost nasprotuje tradicionalnim oblikam moderne umetnosti, ki daje prednost vsemu. Kako privlačno in uporniško!

Kolektiv KUĆĆA je poudarjal vlaganje v produkcije mladih hrvaških umetnikov, da bi neposredno sodelovali “pri utelešenju njihovih fantastičnih idej”, mi pove Klara. “Njihova dela obravnavajo sodobna vprašanja tehnološko pogojene družbe skozi nenavaden in zapomnljiv likovni jezik, med umetniki, ki jih želim izpostaviti, pa so Gaia Radić, Rose Kolektiv in Robert Fenrich. Umetnost pogosto odseva sedanjost, a tista, ki je obrnjena, ponuja nove perspektive, zamišlja na videz neuresničljive in sanjave pripovedi ter omogoča močno telesno izkušnjo, je tisto, kar ostane v nas kot čutni drobec spomina.”

Gaia Radić

Gaia Radić je hiperproduktivna mlada umetnica, ki v svojih projektih raziskuje medsebojne povezave mentalnega in fizičnega prostora. Eno svojih najmarkantnejših del je razstavila na 36. Salonu mladih, kjer je znani prostor Meštrovićevega paviljona nadomestila z izdelano digitalno krajino v okviru aplikacije Google Maps street view in tako premaknila meje med fizično in tehnološko pogojeno realnostjo. Opazovalec je potopljen v navidez neskončen prostor pastelnih, zasanjanih elementov, ki zrcalijo njeno vizijo notranjosti uma.

Rose Kolektiv

Rose Kolektiv (Bruna Jakupović, Lana Lehpamer in Ivor Tamarut) uporablja digitalno vplivnež Rose kot raziskovalno orodje. Nastal je kot amalgam obrazov članov kolektiva, rezultat pa je neverjeten. Njen obraz je kot maska, ki jo lahko preizkusi vsak. Je komunikativna in simpatična, medtem ko na skrivaj zbira vaše podatke z vsemi taktikami ekonomije pozornosti.

Robert Fenrich

Robert Fenrich je interdisciplinarni umetnik, ki raziskuje meje slike, ambienta in zvoka. Njegova umetniška praksa oživlja netradicionalne umetniške materiale, ki se v njegovem delu spreminjajo v tehnološke hibride v nestabilnih prostorih. Postavlja jih v muhaste svetove, v nenehne turbulence in mutacije. V teh postapokaliptičnih svetovih se prisotnost ljudi pozna le po ostankih tehnoloških odpadkov, ki jih razjeda strupeno okolje. Skozi te sterilne in srhljive prizore se Fenrich poigrava s tradicionalnimi dihotomijami in jih postavlja v včasih sovražno, včasih simbiotično razmerje.

Spremljajte umetnike, katerih delo vas zanima, njihovo delovanje na sceni, obiščite razstave, preberite ocene in kritike njihovih del ter se posvetujte s kustosi in galeristi, ki podpirajo njihovo delo. Ker vam bodo znali tudi povedati, zakaj počnejo točno to.