V Parizu se odpira velika razstava, posvečena Virgilu Ablohu in njegovim vizijam skupnosti

Med pariškim tednom mode, na dan, ko praznuje svoj 45. rojstni dan, bo v Palais Royalu odprta razstava, posvečena Virgilu Ablohu. Athiththan Selvendran, glavni kreativni direktor Fundacije Virgil Abloh in direktor Virgil Abloh Archive, je z nami delil podrobnosti o razstavi, s posebnim poudarkom na tem, kaj ta pomeni za zapuščino oblikovalca.

Občutek imam, kot da sem prenos v živo vklopila včeraj in ne pred več kot sedmimi leti, jasno se spomnim predstavitve Louis Vuitton kolekcije za pomlad/poletje 2019. Po Jardin du Palais-Royal v Parizu se je raztezala pista v mavričnih barvah, ki so se subtilno prelivale ena v drugo in označevale pot, po kateri je stopalo 56 modelov. Ta mavrica je bila več kot le estetska rešitev za predstavitev kolekcije – bila je metafora, s katero je Virgil Abloh ob svojem debiju za francosko modno hišo jasno sporočil svojo vizijo. Oblikovalec je cenil in slavil raznolikost, njegova oblačila pa so bila namenjena vsem, saj so bili v njegovem svetu vsi dobrodošli, kar je bilo metaforično predstavljeno s sloganom We Are The World  iz pesmi Michaela Jacksona, ki je ustvarjena s ciljem zbiranja sredstev v boju proti lakoti v Etiopiji. Že s to kolekcijo je postalo jasno, da je bila Ablohova misija – kot prvega temnopoltega ustvarjalca na položaju kreativnega direktorja moških kolekcij pri Louis Vuittonu – enotnost, skupnost in ustvarjalnost.

Čeprav ga danes poznamo kot enega največjih oblikovalcev nove generacije, velikega vizionarja, ki je s svojim delom spremenil ne le svet mode, temveč tudi področja industrijskega oblikovanja in arhitekture, ni bil od samega začetka široko sprejet kot kreativni direktor Louis Vuittona. Neposredno pred predstavitvijo svoje debitantske kolekcije so bili številni modni poznavalci, milo rečeno, skeptični glede njegovih kvalifikacij – kljub temu, da je njegova lastna znamka Off-White obstajala že pet let in dosegla velik komercialni uspeh. Njegove kreacije so nosile in oboževale zvezde, kot so Bella Hadid, Kanye West in Justin Bieber, Abloh pa je veljal za tistega, ki je narekoval modne trende. Skepticizem je izviral iz dejstva, da Virgil ni imel formalne modne izobrazbe (študiral je arhitekturo) in je tako njegova kariera pretresala meje industrije, znane po svoji zaprtosti. Postavljalo se je pereče vprašanje: kako je lahko nekdo brez klasične modne podlage lahko vodil eno najbolj znanih francoskih modnih hiš? Odgovor je kompleksen, a ga lahko povzamemo: Virgil Abloh je imel talent, predanost in pravo vizijo ob pravem času. Vse ostalo se je naravno sestavilo.

Mojstrsko je brisal meje med luksuzno modo in streetwear estetiko, visoko modo je naredil bolj dostopno in sproščeno ter razbijal stereotipe, povezane z luksuzom. Verjel je, da moda združuje ljudi, k oblikovanju blagovne znamke, zlasti za Off-White, pa je pristopal s poudarkom na strankah, katerim je želel ponuditi ključ do svojega sveta. “Virgil je bil predan temu, da informacije postanejo dostopne, gradil je mostove med visoko modo in njeno publiko,” mi je povedal Athiththan Selvendran. Morda prav zato, ker je bil arhitekt, so bili ti figurativni mostovi postavljeni na tako trdne temelje, da stojijo še danes – kot le en del njegove zapuščine.

Okno v kreativni proces Virgila Abloha

Štiri leta po njegovi nenadni smrti se vračamo v Pariz, v isti veličastni Palais Royal, kjer bo 30. septembra odprta prva evropska razstava, posvečena raznolikemu ustvarjanju Virgila Abloha. “Virgil je imel globoko povezavo s Parizom. Velik del svoje kariere je preživel kot samooklicani Parižan”« pravi Selvendran. “Verjel je, da morata umetnost in ustvarjalnost biti dostopni vsem. Zato je naš cilj ustvariti prostor, kjer se ljudje lahko povežejo z njegovo zapuščino, da jih le-ta navdihne in da jo lahko razvijajo naprej.” Zdi se mi, da je to natanko način, kako bi razstavi pristopil tudi sam oblikovalec.

Ko gre za proslavljanje del legendarnih ustvarjalcev, kot je bil Abloh, se vedno postavlja vprašanje: kakšen je “pravi” način, da se pokloni njihovemu delu? Arhivi in fundacije se pogosto soočajo z izzivom predstavitve ene umetniške legende v celoti in hkratnem spoštovanju intimnosti ustvarjalnega procesa, ob tem pa se sprašujejo, koliko bi umetnik sam želel razkriti. A pri Virgilu Ablohu tega problema niso imeli – saj je verjel v dostopnost, demokratizacijo umetnosti in moč skupnosti. Delitev njegovega nefiltriranega, surovega procesa – od skic do končnih izdelkov – je bila v resnici povsem ablohovska. Virgil je želel spodbujati ustvarjalnost, to pa je počel z odprtim deljenjem svojega procesa. Koncept zapiranja vrat (gatekeeping) ni obstajal v njegovem slovarju. “Bil je izrazito predan odprtemu deljenju svojega dela. Zelo premišljeno je razkrival sisteme, okvire in osnutke, ki so stali za vsako idejo in projektom. The Archive™ hrani in omogoča dostop do številnih skic, iteracij, produkcijskih zapiskov, referenc, ‘moodboardov’, paketov za umetniško direkcijo in celo do WhatsApp pogovorov, saj je to aplikacijo uporabljal kot beležnico in prostor za brainstorming,“ mi je povedal Athiththan Selvendran. Delčke tega procesa, posnetke zaslona in pogovorov bo torej mogoče videti v Parizu – na razstavi, ki zavzema kar 1240 kvadratnih metrov in sta jo pripravili njegovi dolgoletni sodelavki Chloe in Mahfuz Sultan. Verjetno je le tako obsežen prostor lahko dovolj velik, da sprejme predmete iz vseh sfer, v katerih je Abloh ustvarjal – od mode in obutve, do arhitekture, pohištva, likovne umetnosti in grafike.

Skupnost kot izhodišče ustvarjanja

Občutek povezanosti je tisto, po čemer se bo Virgila verjetno vsak spominjal. Sveta ni opazoval z zlatega prestola, ki bi ga sam sebi postavil. Spoštoval je mnenja svoje publike, družbena omrežja pa uporabljal kot sredstvo za dvosmerno komunikacijo s svojimi strankami. Pogosto je svoje oboževalce vključil v oblikovalski proces, kar jim je dalo možnost vplivati na končni izdelek. To je dokazovalo, da so bili njegovi izdelki ustvarjeni z mislijo na tiste, ki jih bodo nosili. Tak pristop je bil eden od načinov, s katerimi je gradil omenjene mostove in postavljal pod vprašaj dotedanjo ekskluzivnost luksuzne mode. Njegova povezanost s publiko ni bila marketinška poteza za prodajo več puloverjev s kapuco, temveč je Abloh bil resnično oseba, ki je rada gradila odnose. Dokaz za to so tudi njegova številna tesna prijateljstva z ljudmi v industriji. Zdelo se je, da brez osebnega odnosa z njim poslovno sodelovanje sploh ni bilo mogoče.

Ta kolegialnost se je odražala tudi v njegovem delu. Njegov portfelj obsega neverjetno število sodelovanj vseh vrst, razstava v Parizu pa bo, kot pove Selvendran, posvečena prav njim: “Razstava poudarja neverjetni duh sodelovanja, ki je bil značilen za Virgilova dela. Naj bo to sodelovanje z umetniki, oblikovalci ali športniki – vedno je v svoj proces vključeval občutek skupnosti in razstava prav to izpostavlja. Obiskovalci pa bodo videli ekskluzivne, še nikoli razstavljene predmete in sodelovanja.” Med njegovimi najbolj znanimi sodelovanji je Off-White kolekcija za Nike, kjer je reinterpretiral klasične silhuete športne znamke in ustvaril kolekcijo superg, ki so bile (in še vedno so) sanje vseh trendseterjev, sodelovanje z umetnikom Takashijem Murakamijem na razstavi future History ter sodelovanje z Ikeo, zaradi katerega še vedno marsikdo sanja o preprogi z motivom računa. Najbolj impresiven del Ablohovega opusa pa je dejstvo, da se je ukvarjal – preprosto povedano – z vsem mogočim, kar je značilno za resnične umetnike. Bil je neustavljivo ustvarjalen, ideje so kar vrele iz njega in našle svoje mesto v različnih medijih, umetnostih, platnih, v neverjetnem in vedno smiselnem spektru barv.

Zato je skoraj nepošteno, da bi Virgila Abloha imenovali zgolj modni oblikovalec – saj je bil resda izjemen in revolucionaren modni ustvarjalec, a bil je še veliko več kot to. Predvsem pa je bil umetnik. Razstava bo trajala le deset dni, a v duhu skupnosti in kolektivnega ustvarjanja bodo ob njej organizirani tudi pogovori, delavnice in projekcije, da bi jo še bolj približali občinstvu. Kot je ob koncu pogovora dejal Athiththan Selvendran: “The Archive™ deli način, na katerega je Virgil razmišljal in ustvarjal, kako je vedno znova preizpraševal oblikovalski proces in koliko različic ter prototipov je ustvaril. Poleg ohranjanja Virgilovega dela in idej je naš cilj, da jih oživimo – da jih skupaj z njegovo skupnostjo prenesemo v prihodnost.”