Umetnost 2025: Kaj nas čaka v novem letu?
Nela Simić
1 januarja, 2025
Vsi, ki spremljajo trende v kateri koli panogi, vedo, da se je svet pospešil in da zaradi različnih platform, zlasti TikToka, trendi nastajajo in izginjajo povsem spontano, včasih trajajo le nekaj dni. Nov teden je vedno priložnost za nove priljubljene izdelke in obsedenosti. Včasih pa trendi ostanejo več mesecev in ne vplivajo le na panogo, v kateri so nastali, temveč se razširijo na celotno popularno kulturo. Včasih izginejo in se vrnejo, ko pozabimo nanje, ko to najmanj pričakujemo.
Ker so film, literatura, glasba, oblikovanje in sodobna umetnost vedno na našem radarju, smo strokovnjake s teh področij, ljudi, ki vedo, kaj je bilo in kaj bi lahko bilo, vprašali, kaj lahko pričakujemo v prihodnjem letu, katere trende so opazili, ki bi lahko pustili pečat v letu 2025, kaj lahko pričakujemo in na kaj se moramo pripraviti vnaprej.
Sodobna umetnost še naprej oblikuje globalno zavest kot vizionar in ogledalo, leto 2025 pa bi lahko pomenilo prelomnico, ko se bo ponovno iskalo ravnovesje med aktivizmom in estetiko. Vtis je, da še naprej prevladujejo aktivistične teme, zlasti v organizacijah, kolektivih in galerijah, medtem ko se umetniki kot posamezniki vse bolj obračajo k transcendentalnim temam.
Primeri, kot je Gallery Climate Coalition, ki združuje več kot 400 galerij in umetniških organizacij za zmanjšanje emisij CO2 za 50 % do leta 2030, ali Collecteursova platforma A New (Art) World, ki trenutno obravnava genocid v Palestini, kažejo, kako močno je umetnost orodje za mobilizacijo skupnosti in soočanje z globalnimi problemi. Jasno je, da bodo trendi, kot so virtualni in hibridni razstavni modeli, aktivizem, ideologije spolov in tehnologija umetne inteligence, še naprej oblikovali sodobno umetnost, ki pa vstopa v fazo ponovnega preučevanja svojih temeljnih vlog in usmeritev. Umetniki, kot je Refik Anadol, s svojimi deli brišejo meje med prostorom, umetnostjo in tehnologijo, vendar takšni tehnološki pristopi sprožajo vprašanja o avtentičnosti in razprave o vlogi umetne inteligence v ustvarjalnem procesu.
Morda smo na pragu nečesa, kar bi lahko poimenovali postkontemporalnost – obdobje, v katerem umetnost temelji na ideji celostne zavesti, ki jo je razvil filozof Jean Gebser. Po njegovi teoriji takšno zavedanje povezuje različne vidike obstoja v celoto in zagotavlja okvir za razmišljanje o umetnosti, ki spreminja, ne le odraža resničnost. Ta koncept bi lahko služil kot navdih za prihodnost umetnosti. Zdi se, da je Zeitgeist takšnega razmišljanja zajel umetnike po vsem svetu; Marina Abramović na svoji razstavi na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu zlasti z delom Duh v nobenem stanju ne gori raziskuje odpornost človeškega duha. Chris Lloyd, Rachel Rossin in Harris Rosenblum, sodobni umetniki mlajše generacije iz New Yorka, raziskujejo duhovne teme v različnih medijih. V regiji tudi umetniki premikajo meje, raziskujejo duhovnost in univerzalne vrednote; zanimiva so dela Ivane Mirchevske, Saše Tkačenka, Sare Bezovšek, Emirja Šehanovića, Kristine Marić in drugih.
Na regionalni ravni so vidni mikrotrendi. Galerije in kolektivi se povezujejo, da bi podprli umetnike za globalni skok na umetniški trg, ki bo zagotovo prednostna naloga v prihodnjem letu. Nastajajo nove galerije, kot so Trotoar in Zen Contemporary v Zagrebu, galerija OK na Reki in galerija Artsada na Voloskem, ter pobude za združenja galerij. Manjši umetniški sejmi, ki ponujajo bolj intimno izkušnjo, privabljajo vse več domačih in tujih obiskovalcev. Na domačem prizorišču od lanskega leta deluje platforma Kolekcionart, ki spodbuja nakup del mladih hrvaških umetnikov. Menim, da imajo regionalni umetniki z avtentičnimi zgodbami in lokalnimi temami možnost, da se vedno bolj uveljavljajo na svetovnem prizorišču.
Že nekaj časa je opazen trend, ki se bo nedvomno nadaljeval tudi v letu 2025 – številni sodobni umetniki v svoja dela vključujejo osebne zgodbe, ki odražajo njihove lastne izkušnje in korenine. Osebne zgodbe so postale ključna tema umetniškega dela in ta trend je viden v delih umetnikov, kot sta Adela Jušić, ki prek osebnih in družinskih zgodb raziskuje spomin in vojne travme, ter Dora Ramljak, ki s svojim delom na presečišču umetnosti in tehnologije obravnava družbene predsodke s poudarkom na čutnem zaznavanju sveta; Petrit Halilaj, ki s svojimi deli govori o izkušnjah beguncev; Driton Selmani, ki z združevanjem besedila in instalacij izraža identitetne dileme, ter Selma Selman, umetnica in aktivistka romskega rodu, ki s svojimi deli raziskuje diskriminacijo in emancipacijo.
Izziv in priložnost leta 2025 vidim v vrnitvi k bistvu umetnosti, kjer aktivizmu in estetiki ni treba nasprotovati, temveč se lahko združita v celoto, ki ne le odraža realnost, temveč jo tudi preoblikuje. Ključ je v pogumu umetnikov, da raziskujejo, kar še ni bilo povedano, in odpirajo vrata novim temam. Ravno v tej združitvi vidim prihodnost umetnosti kot orodja, ki lahko preoblikuje svet.
Photo/Video: Refik Anadol