Katera skrita sporočila nosijo umetniške freske v tretji sezoni The White Lotusa?

Vse uvodne špice, ki se jih spomnim, so večinoma iz tistih kultnih serij z neštetimi nominacijami za prestižne nagrade. Služijo kot nekakšen portal – da nas uvedejo v domišljijski svet, iz katerega ne želimo več dni izstopiti, hkrati pa namigujejo na spletke pred nami. Nobenega dvoma ni, da to trenutno počne nabolj uspešno The White Lotus: po izidu tretje sezone so bili najglasnejši odzivi prav zaradi uvodne špice. In medtem ko so se vsi pritoževali nad novim soundtrackom Cristobala Tapia de Vera, je umetniška plat, čeprav mojstrska, neupravičeno ostala v ozadju. Je kdo sploh opazil vse njene simbole?

Mike White je za najnovejši intro ponovno vključil ustvarjalni studio Plains of Yonder, ki ga vodita Mark Bashor in Katrine Crawford. Na začetku prve sezone smo opazovali, kako oživi ozadje s tropskimi havajskimi vzorci, v drugi smo sledili potovanju skozi razkošne renesančne freske Sicilije, tretja sezona pa je imela najbolj zapleteno nalogo: v uvodno špico je bilo treba vključiti tajsko umetnost in arhitekturno tradicijo.

Po prejemu scenarija je Katrine Crawford obiskala templje v Bangkoku. Prva faza je vključevala dokumentiranje umetnosti, druga preoblikovanje in tretja digitalni final touch. Kaj to točno pomeni? Vzeli so elemente iz različnih slik, jih razrezali, ponovno kontekstualizirali in ustvarili mozaike. V desetih mesecih so ustvarili natanko sedem fresk za uvodno špico: nekatere prikazujejo templje, druge idilično jezero, slikovite pečine, gozd z divjimi živalmi in ladjo, ujeto v nevihti – vse z značilnimi elementi tajske umetnosti, kot so ravna perspektiva, veliko razmerje in zemeljski toni. Največji izziv je bil iz statičnega umetniškega dela narediti dinamiko, zato je vse v gibanju kamere, igri s sencami, 3D učinkih in drugih tehnikah, ki ustvarjajo živo energijo. Bližnji posnetki teh prizorov razkrivajo natančne poteze čopiča, saj se osredotočajo na like, od opic in slonov do bojevnikov in spogledujočih se žensk, vse freske pa so naslikane in kolažirane digitalno – v Procreate in Photoshop programih.

Kar vidite, pa tudi tisto, česar ne vidite, vam pomaga predvideti dramo tretje sezone. Da, živali imajo verjetno svoje dobesedne in simbolične pomene (sloni so modri, opice predstavljajo osnovni instinkt, harpije so glasniki iz duhovnega sveta, kače so preprosto svetopisemske itd.), kot “nadomestek za nekaj, kar je lažje izraziti z živalsko reprezentacijo”. Ideja je, da razmišljate o živalskih instinktih v sebi in o tem, koliko se vam uspe povzdigniti nad njih. Freske so tako živahne, da lahko dobesedno slišite zvoke, ptice, zvonove in celo vonj kadila, medtem ko jih gledate.

Poleg tajske dediščine so 90-sekundne uvodne špice začinjene s subtilnimi sklicevanji na like z vsemi njihovimi disfunkcijami, ki nas šokirajo z novo dramo iz epizode v epizodo. Rick, ki ga igra Walton Goggins, je upodobljen kot osamljen moški, ki krade cigareto iz stolpa budističnega templja. Medtem je Piper Ratliff (Sarah Catherine Hook) upodobljena kot figura, ki meditira na skali, obdana z eksotičnimi rastlinami, medtem ko ima njen nezaželeni brat Saxon (Patrick Schwarzenegger) figuro moškega, ki opazuje skupino žensk skozi grmovje. Ko pa smo že pri motivu opazovanja: na freskah boste opazili številne prisluškovalce in opazovalce, kar namiguje na zaplet same serije.

Potem imamo tematski okvir sezone. Ta sezona govori o razsvetljenju, duhovnosti in različnih načinih, kako ljudje bežijo pred svojimi notranjimi demoni. Zato je uvodna špica na koncu temna, mračna, večdimenzionalna. Seveda ne bi bilo The White Lotus-a brez smrti na koncu – usoda je nakazana v zloveščih preobratih odjavne špice: miren tempelj in podeželski prizori se umaknejo podobam obleganja in brodolomov, pleme opic terorizira skupino žensk na vrhu stolpa (ena od njih visi s kačo; gledalci tretje epizode bodo vedeli, o čem govori), morske pošasti pogoltnejo moške, zmaj pa izdihne oblak oslepljujočega dima. Številni elementi so jasno poudarjeni, mnogi pa so tudi odprti za interpretacijo.

Zanimivo je, da se vse tri uvodne špice končajo z elementom vode. Ne glede na to, ali gre za veslače, ki vstopajo v val, prenatlačene fontane in lotosove ribnike ali telo, ki plava v vodi, vse to dejansko simbolizira sporočilo serije, da smo sčasoma izgubili gravitacijo in postali nemočni.