Najboljše razstave v Ljubljani, ki jih ne bomo zamudili v januarju

Ljubljana je od nekdaj imela zelo raznoliko in bogato kulturno in umetniško sceno. Že od mojih študentskih dni so ljubljanske galerije zame prostori navdiha, odkrivanja novih zgodb in imen, tiha zatočišča umetnosti. Od hramov umetnosti kot sta Moderna in Narodna galerija, do urbanih središč kot so Galerija Jakopič, Škuc, Vžigalica in številne druge, razpršene po mestu, ki sestavljajo bogat in raznolik kulturni zemljevid mesta.

V prestolnici boste vedno našli odlične razstave bodisi mladih umetnikov ali že uveljavljenih imen, vsebine umetniških in dizajnerskih festivalov, od monumentalnih prostorskih postavitev do intimnih umetniških draguljev. Zato si shranite ta seznam, za naslednji obisk mesta in ga imejte pri roki, ko boste v iskanju lastnega navdiha.

Umetnost je vedno naslednja možnost: Yoshio Nakajima

Razstava Umetnost je vedno naslednja možnost v Galeriji Vžigalica ponuja retrospektivni vpogled v skoraj sedem desetletij ustvarjanja Yoshia Nakajime (r. 1940), enega ključnih protagonistov tokijske avantgardne scene 60-ih let in zgodnjega performansa. Njegov opus, zaznamovan z močnim vplivom gibanja Fluxus, se od začetka napaja iz vere v posameznika, skupnost in možnost, da umetnost deluje kot orodje spremembe.

Nakajima je že konec petdesetih izvajal performanse ter se povezoval s Fluxus krogi in skupino Gutai ter kmalu pa postal neločljiv del legendarne tokijske avantgardne scene. Leta 1964 se je preselil v Evropo in študiral na umetnostni akademiji v Rotterdamu, kjer je sodeloval z gibanjem Provo. Njegova evropska pot se je nadaljevala v Antwerpnu, nato pa po naključju še na Švedskem, kjer je leta 1972 soustanovil umetnostni center Ubbeboda – radikalno neinstitucionalen prostor brez hierarhij, financiranja in klasičnih razstavnih formatov.

Razstava v Ljubljani združuje zgodnja dela z Nakajimovo aktualno umetniško prakso, ki jo zaznamuje izrazita multimedijskost. Slike, performansi in procesi se prepletajo v kontinuum, kjer meja med umetnostjo in življenjem izgine. Medtem ko so zgodnji performansi opozarjali na ekološke in družbene grožnje sodobnega sveta, zrelo obdobje vse bolj poudarja zaščito Zemlje in človeškega življenja skozi umetnost – z intenzivnostjo misijonarja ali šamana. Razstava Umetnost je vedno naslednja možnost vabi obiskovalce v Nakajimov univerzum, ki se že sedem desetletij vztrajno gradi na prepričanju, da umetnost lahko spreminja posameznika, te spremembe pa lahko vodijo v boljši jutri..

Kje? Galerija Vžigalica

Kdaj? do 18. januarja

Performans in akcijsko slikarstvo Yoshija Nakajime © Arhiv družine Nakajima

FEMALE, 30 – 40, CAUCASIAN (WHITE), SLIM / SLENDER, US 6, UK 4, EU 37: Nežka Zamar

Razstava FEMALE, 30–40, CAUCASIAN (WHITE), SLIM / SLENDER, US 6, UK 4, EU 37 interdisciplinarne umetnice Nežke Zamar je na prvi pogled vizualno zadržana, a konceptualno izjemno zgovorna prostorska postavitev, ki se razpira kot natančno premišljena raziskava sodobnih identitet, materialnosti in zaznave prostora. Že sam naslov deluje kot hladen, skoraj birokratski niz deskriptorjev, ki namigujejo na standardizacijo telesa in perspektivo, ki zreducira posameznika na podatkovni zapis. Nežka Zamar je diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, del študija pa je opravila tudi na Univerzi Mimar Sinan v Istanbulu, kjer je poglobila razumevanje vizualnih umetnosti v širšem kulturnem kontekstu. Njeno delo je bilo v zadnjem desetletju predstavljeno na številnih mednarodnih razstavah in bienalih, od Beograda in Benetk, do Rima in New Yorka.

Zamar na razstavi predstavlja novejšo, iz več sklopov sestavljeno celostno postavitev, zasnovano posebej za izbrani prostor. Njeno delo temelji na raziskavi in dokumentaciji, pri čemer se osredotoča na kompleksnost koncepta, pomen materiala ter odnos med prostorom in medprostorom. Osrednje izrazno sredstvo je papir – material, ki s svojo krhkostjo, belino in navidezno nevtralnostjo postane nosilec pomenov. Z izjemno natančno izdelavo temeljnih površin in s premišljenim prepletom svetlobe in sence avtorica ustvari večplastno kompozicijo številnih objektov, ki delujejo hkrati minimalistično in izrazito sugestivno.

Kje? Bežigrajska galerija

Kdaj? do 8. februarja

Pokrajine neba: Andraž Šalamun

Razstava Pokrajine neba prinaša pregledni vpogled v opus Andraža Šalamuna (1947–2024), enega osrednjih slovenskih slikarjev, filozofa in pomembnega člana skupine OHO. V prostorih Bežigrajske galerije se risbe in slike večjih formatov v akrilni tehniki na juti razpirajo kot čutno doživete podobe notranjih in zunanjih svetov. Gre za razstavo, ki ne ponuja linearnega pregleda, temveč atmosferično potovanje skozi Šalamunovo izjemno izrazno raznolikost.

Šalamun je slovenski kulturni prostor zaznamoval z obsežnim in slogovno razgibanim opusom. Po zgodnjem obdobju pastelov in risb se je po letu 1976 posvetil abstraktnemu slikarstvu in ustvarjanju slik velikih dimenzij. V osemdesetih letih je postal eden ključnih predstavnikov slikarstva t.i. nove podobe, zaznamovane z močno barvo in izrazito figuraliko, predvsem v znanih serijah živalskih motivov. V devetdesetih letih se je posvetil krajinam – od ciklov Sonca in liričnih sredozemskih krajin do serije Mah in srebro. Po letu 2000 je slikal Benetke, ustvaril seriji Cipres in Mesecev ter nazadnje abstraktne kozmične krajine, ki simbolno zaokrožujejo njegov ustvarjalni lok.

Razstava Pokrajine neba izpostavlja prav ta pozna dela, v katerih Šalamun naravne pojave, prehode Sonca in Lune, svetlobo, nebo, prevaja v notranje projekcije. Podobe ne delujejo kot iluzije, temveč kot stanja bivanja, kjer se svetloba bere kot sled avtorjevega doživljanja in pogleda iz narave same. Kot je zapisal Miloš Bašin, gre za lepoto notranjega in zunanjega sveta brez patosa uničenja, za lepoto prisotnosti – zdaj in tukaj. Razstava tako ni le poklon velikemu opusu, temveč tudi tiha meditacija o zaznavi, času in slikanju kot obliki bivanja.

Kje? Bežigrajska galerija

Kdaj? do 8. februarja

Andraž Šalamun, -, 2010, akril na juti, 145x 296 cm, Foto Jaka Jeraša

Miki Muster, ob 100-letnici rojstva

Razstava Miki Muster, ob 100-letnici rojstva oživlja čase, ko je Ljubljano preplavil svet risank, stripov in animiranih junakov, ki so oblikovali otroštva več generacij. Skozi izbrane fotodokumente in predmete razstava prikazuje življenje in ustvarjalnost enega najpomembnejših slovenskih ilustratorjev in animatorjev, ki je s svojim delom postavil temelje slovenske stripovske in animirane umetnosti.

Miki Muster, akademski kipar, je že v najstniških letih sledil svoji strasti po animaciji in risanju filmov. Samouk, a nadvse predan, je osvojil vse skrivnosti animacije in s tem oživil svoje like na slovenski televiziji – spomnimo se denimo poskočne trojice zajčkov v televizijskem napovedniku Cikcak. Muster je postal prepoznaven kot oče trojice Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, njegova galaksija junakov pa vključuje tudi Lupinico in številne druge, ki so s svojo življenjsko energijo in humorjem osvojili otroška srca. V svojem ustvarjanju je ves čas je deloval kot samouk, brez prevelikega zanašanja na tehnološka orodja, s poudarkom na ročni spretnosti in izrazni liniji, ki je njegovim likom vdihnila samostojno življenje. Razstava ne obuja le njegovih junakov, temveč tudi duh ustvarjalnosti, neuklonljivosti in ljubezni do umetnosti, ki je Mikija Mustra trajno zapisala v zgodovino slovenskega vizualnega izraza.

Kje? Mestni muzej Ljubljana

Kdaj? do 22. februarja

Miki Muster, photo: Tone Stojko

Začasni naslov, Razstava alumnov Od blizu

Razstava Začasni naslov v Galeriji Jakopič združuje dela 17 avtoric in avtorjev, izbranih izmed skoraj 90 alumnov celoletnega izobraževalnega programa Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta. Program Od blizu, ki v Galeriji Jakopič poteka od leta 2017, temelji na nehierarhičnem izobraževalnem modelu izmenjave, skupnega učenja in postopnega razpiranja avtorskih pristopov. Mentorji dr. Marija Skočir, Matevž Paternoster, Metod Blejec, Saša Kralj in Janja Rebolj so skozi leta ustvarili odprt prostor raziskovanja, v katerem se srečujejo posamezniki z zelo različnimi ozadji, a s skupno željo po poglobljenem razmisleku o fotografiji kot načinu razumevanja sveta. Gre za projekte, ki fotografijo razumejo manj kot tehnično veščino in bolj kot subtilno orodje opazovanja, refleksije in osebne izpovedi. Skupna jim je izrazita intimnost – pogled, ki se ne obrača navzven, temveč vase, v odnose, spomine, prostore in občutke, ki oblikujejo našo vsakdanjost. Fotografije poustvarjajo različne ambiente, od babičine kuhinje in študentskih sob do prvih stanovanj in vikendov, ki počasi izgubljajo svoje prebivalce. Ti prostori, ne glede na to, ali jim rečemo dom ali ne, nosijo sledi osebnih zgodb, spominov in prehodov. Začasni naslov nas opominja, da so vsi prostori, ki jih naseljujemo, le postaje v nenehnem procesu postajanja in da prav vsak trenutek bivamo zgolj začasno.

Kje? Galerija Jakopič

Kdaj? do 12. aprila

Soba © Bruna Žeželić

Z njo © Drago Metljak

Oblikovalski presežki 2025

Razstava Oblikovalski presežki 2025 znova potrjuje, da ima slovensko oblikovanje jasno vizijo, avtorsko samozavest in vse večjo družbeno težo. Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) tudi letos podeljuje priznanja za dela, ki so v zadnjem letu zaznamovala prostor vizualne kulture – ne le z estetsko dovršenostjo, temveč s premišljenim konceptom, kontekstom in učinkom, ki presega zgolj formo.

Osrednjo vlogo pri izboru ima strokovna žirija DOS, ki med prispelimi deli prepoznava projekte in opuse, ki pomembno prispevajo k razvoju oblikovalske stroke ter njenemu umeščanju v širši družbeni in gospodarski prostor. Področja vrednotenja so široka: od grafičnega in produktnega oblikovanja do vizualnih komunikacij, notranje in zunanje opreme, prostorskih, scenskih in multimedijskih rešitev. Prav ta raznolikost odraža kompleksnost sodobnega oblikovanja, ki danes deluje kot presečišče ustvarjalnosti, raziskovanja in odgovornosti do okolja.

Kje? Cankarjev dom

Kdaj? do 30. marca

ART VITAL: Ulay / Marina Abramović

Razstava ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović prinaša prvi celovit, večplasten vpogled v eno najbolj ikoničnih umetniških partnerstev v zgodovini performativne umetnosti. V galeriji Cukrarna se razpira obdobje med letoma 1976 in 1988, dvanajst let skupnega življenja in ustvarjanja Marine Abramović in Ulaya (Frank Uwe Laysiepen), v katerem sta umetnost in vsakdan združila v neločljivo celoto.

Povezano: Z Marino Abramović o začetkih in koncih, Ljubljani in Slavoju Žižku, partnerstvih in odpuščanju

Njuna praksa je od vsega začetka temeljila na radikalnem preizpraševanju avtorstva, identitete, ranljivosti in medsebojne odvisnosti, medtem ko sta dobesedno živela svojo umetnost. Pet let sta brez stalnega doma potovala v Citroënovem kombiju, brez ateljeja, brez varne razdalje med delom in življenjem. Njuno sodelovanje se je začelo s performansom Relation in Space (1976), kjer sta telo in gib uporabila kot orodje raziskovanja zaupanja in vzdržljivosti, simbolni in čustveni vrhunec pa je doseglo z razvpitim trimesečnim pohodom po Kitajskem zidu, dokumentiranim v filmu The Lovers: The Great Wall Walk (1988).

Razstava združuje videe, fotografije, objekte iz performansov, risbe, skice, pisma ter dnevniške in dokumentarne zapise. Ti materiali ne osvetljujejo le javnih performansov, temveč tudi intimne procese, dvome in napetosti, ki so spremljali njuno skupno pot. Postavitev se razprostira po vseh nadstropjih Cukrarne in je zasnovana kot zaporedje prostorsko povezanih poglavij ene same, kompleksne pripovedi.

Ljubljana ima v tej zgodbi posebno mesto, saj je Ulay tu preživel zadnje desetletje svojega življenja. Prav zato ima razstava tudi izrazito simbolno in čustveno težo – kot srečanje umetnosti, spomina in zapuščine. ART VITAL ni le retrospektiva svetovno znanega tandema, temveč intenzivna izkušnja partnerstva, ki še danes odmeva kot vitalno, transformativno in neizbrisno poglavje sodobne umetnosti..

Kje? Cukrarna

Kdaj? do 3. maja

Foto © Blaž Gutman, MGML / ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović, razstava v Cukrarni (MGML, SLO), 2025