Novo razstavo Davorja Sanvincentija boste želeli doživeti v popolni tišini in samoti
Brez uradne otvoritve je ta intimna multimedijska instalacija popolnoma drugačna umetniška izkušnja.
Tena Razumović Žmara12 aprila, 2024
Brez uradne otvoritve je ta intimna multimedijska instalacija popolnoma drugačna umetniška izkušnja.
Tena Razumović Žmara12 aprila, 2024
Zagrebški KONTEJNER gosti subtilno multimedijsko instalacijo umetnika Davorja Sanvincentija oko spava, uho diše. Postavitev namreč zahteva intimno okolje, ki omogoča potrebno predanost obiskovalcev, zato uradne otvoritve razstave ne bo; obiskovalci vabljeni, da delo doživijo v lastni samoti, v času razstave in med delovnim časom KONTEJNERJA: pon–pet: 16–20h; Sob: 11.00–15.00, odprtje razstave za javnost pa bo 16. aprila in si ogledate si jo lahko do 30. aprila. Kustosinja razstave je muzikologinja Davorka Begović.
Bila je že skoraj tema, ko sem našel ostanke njegovega plena. V senci je bila kri videti črna. Plen grabežljivca je kot vroč pepel ugaslega ognja. Ure teme, kot sta noč in sen, so bistvenega pomena za anorganska in organska kraljestva. Tudi luna ne sveti vsako noč, temveč odstopi mesto temi. – je dejal umetnik in s to razstavo nakazal, kaj nas čaka v tej precej intimni izkušnji.
Oko spava, uho diše, multimedijska instalacija Davorja Sanvincentija, izhaja iz terenskih zvočnih posnetkov živalskih habitatov. Delo je rezultat kompleksnejšega večletnega projekta, ki je obsegal umetniško in tehnološko raziskovanje in inženirsko delo, realizirano v sodelovanju z elektroakustičnim inženirjem Miodragom Gladovičem. Sanvincenti in Gladović sta ustvarila tako imenovano zvočno past, da bi lahko posnela zvoke živalskega sveta ponoči in človeškemu ušesu in očesu približala trenutke, v katerih živalsko kraljestvo živi svobodno, brez človeške prisotnosti. Zvočna past je omogočila približevanje spektru, ki nam ni znan; vstop v intimo zvokov divjih bitij in njihovega akustičnega okolja na mikrolokacijah nacionalnih parkov Risnjak na Hrvaškem in Peneda – Gerês na Portugalskem. Posnetki pomembno prispevajo tudi k oceni biotske raznovrstnosti omenjenih območij glede na antropogeno hrupno in zvočno obremenitev, zaradi česar so dragoceno arhivsko gradivo tudi za prihodnje generacije.
Iz zbranega materiala Sanvincenti ustvari večkanalno avdiovizualno instalacijo, ki obiskovalca postavi v stanje negotovosti, ki izzove napetost slušnega aparata in spremeni način poslušanja ter naše slušno zaznavanje, hkrati pa ustvarja sočutje do narave in živalski svet. Pri ukvarjanju s filozofijo zvoka in psihoakustiko se Sanvincenti v marsičem naslanja na delo izjemno vplivne skladateljice in umetnice Maryanne Amacher, od katere je prevzel naslov instalacije, pa tudi na dela teorij drugih pionirjev in razumevanje poslušanja.