Matic Veler: "Ustvarjalnost najbolj izpolnjuje, kadar je iskrena in globoko osebna"

Trdost in sivina socialistične arhitekture, ki ji je bil priča kot deček med odraščanjem v Velenju, se je močno zasidrala v zavest slovenskega modnega oblikovalca in umetnika Matica Velerja. A da lahko v njej najde navdih, se je zavedel šele leta pozneje.

Navdušenje nad industrijo in hladno brezsrčnostjo betonske gradnje sta se razplamtela potem, ko je Veler srečal vso okrašenost in dekorativnost baroka in ta neprekinjena igra nasprotij je postala tako neustavljiva, da jo je postavil za osnovo svojega dela. Danes je njegovo celotno modno ustvarjanje prežeto s kontrasti, ki se objemajo in plešejo v osupljivi harmoniji, ta lepota in čar nasprotujočih si elementov pa se ne odražata le v njegovi avantgardni estetiki, temveč tudi v njegovi filozofiji in načelih ustvarjanja. Njegova moda je na tanki liniji z umetnostjo, kot so skulpture, ki skozi gibanje oživijo v čudovitih oblikah, nekaj podobnega kot nosljivi muzejski eksponati. Vsaka kreacija je odraz njegovega živega talenta, pa tudi vse pestrosti znanja, ki ga je kot deček vsrkaval v očetovi in ​​dedkovi krojaški delavnici in leta pozneje nadgrajeval. Ročna dela in tradicionalne rokodelske spretnosti so še vedno jedro njegovega ustvarjanja, ki pa jih je sčasoma nadgradil z inovativnimi tehnikami, ki se jih je naučil z neumornim raziskovanjem, pri čemer se ni bal eksperimentirati, poskušati in delati napak. Umetniška žilica in radovedni duh sta se dodatno razplamtela med študijem na prestižni Royal College of Art v Londonu, pa tudi med pripravništvom pri nizozemski oblikovalki Iris van Herpen, eni najbolj avantgardnih ustvarjalk našega časa, ki nenehno premika meje z združevanjem tehnologije in tradicionalnih veščin visoke mode. Predvsem pa se je zavedal, da mora iti svojo pot.

Odraščali ste v družini krojačev. Kako ste kot deček dojemali delo očeta in dedka? Kako so vas ti zgodnji spomini definirali in vplivali na vaše današnje delo? Kaj ste se od njih naučili?

Ja, res je bil privilegij odraščati v tako ustvarjalni družini. Spomini na tiste dni so v meni še vedno zelo živi. Kot otrok sem ju vedno gledal z globokim spoštovanjem. Njuna predanost obrti je bila izjemna, nikoli nisem opazil, da bi se kdo pritoževal nad težavami, ki so se pojavljale v delavnici. Namesto tega sta delala predano, z občutkom za podrobnosti in nenehnim prizadevanjem za popolnost. V krojaški delavnici sta imela tudi več zaposlenih, ki so sodelovali pri ustvarjanju in skupaj so tvorili pravo ustvarjalno skupnost. Spomnim se, kako sem kot otrok z radovednostjo opazoval, kako krožijo ideje. Ta dinamičen in kolektiven duh je name pustil trajen vtis. Vedno so me spodbujali, da sem se jim pridružil pri ustvarjanju, dajali so mi možnost razvijati svojo kreativnost in izražati svoje ideje Čeprav sem bil včasih malce ekscentričen in sem imel drugačne okuse kot oni – rad sem oblikoval nenavadna oblačila in razmišljal zunaj okvirov – so me vedno podpirali pri mojih sanjah in ambicijah. Z leti sem spoznal, da so te izkušnje močno vplivale na to, kakšen oblikovalec sem postal. Spoznal sem ne le ročno delo in tehnike krojenja, temveč tudi vrednost trdega dela, vztrajnosti in ljubezni do ustvarjanja. Moje današnje delo odraža tudi njihovo dediščino – strast do ustvarjanja nečesa unikatnega, pozornost do detajlov in spoštovanje obrti. Naučili so me, da je ustvarjalnost neprecenljiva in da je delo s srcem in dušo ključ do uspeha. Hvaležen sem za vsako izkušnjo, ki me je oblikovala v človeka in oblikovalca, kakršen sem danes.

Pogosto poudarjate, da vas najbolj navdihujejo nasprotja. Tudi ta vir navdiha se skriva v vašem otroštvu, kajne?

Igra kontrastov predstavlja temeljni princip mojega ustvarjanja. Čeprav se morda zdi nenavadno, so me vedno zanimali materiali, ki ustvarjajo ta učinek nasprotij. Želja po razumevanju te dinamike me je vodila skozi številna raziskovanja, predvsem v času magistrskega študija na Royal College of Art. V tem času sem se posvetil razmišljanju o svoji ustvarjalnosti in estetiki, o tem kaj me opredeljuje kot umetnika in zakaj se tako močno navezujem na koncept kontrasta. To navdušenje nad nasprotji ima korenine v mojem otroštvu, ko sem odraščal v Velenju, mestu, zgrajenem v Jugoslaviji, ki ga je zaznamovala »brutalnost betona«. Okolje, ki sem ga doživljal kot surovo in industrijsko razvito, je bilo nasprotje baročni estetiki, ki sem jo kasneje spoznal. Ta kontrast med trdoto betona in bogastvom baročnih elementov je postal moj notranji svet, ki sem ga začel raziskovati in prenašati v svoje umetniško delo.

Kako ste to filozofijo kontrasta prenesli v modo? Kaj je tako privlačnega pri kombiniranju na videz nasprotnih elementov?

V času študija sem se poglobil v to temo, predvsem z analizo estetskih izkušenj in raziskovanjem, zakaj ljudje umetnost dojemamo drugače. Ta proces me je pripeljal do spoznanja, da je moje razumevanje umetnosti in oblikovanja močno zaznamovano z okoljem v katerem sem odraščal, in kontrasti, ki sem jih doživljal med baročno arhitekturo in betonsko surovostjo Velenja. Ta filozofija kontrasta je ključno načelo mojega dela. Navdihujejo me vzporednice med starim in novim, dragim in poceni, klasičnim in modernim. Na primer, na oblačilih lahko uporabim pleksi steklo, ki ga dojemamo kot hladen in trd material, lahko pa z njim ustvarim presenetljive oblike. S toplotno obdelavo lahko popolnoma spremeni zaznavo, tako da postane navidezno mehko in izjemno krhko. Pogosto kombiniram materiale, kot je neopren s kašmirjem ali kristale z betonom. S temi poskusi ustvarjam estetske kontraste, ki premikajo meje in odpirajo prostor za inovacije. Ta proces mi je v veliko zadovoljstvo, saj s spajanjem nasprotij ustvarim harmonično celoto in iz na videz nezdružljivih elementov ustvarim nekaj edinstvenega.

Moda, ki jo ustvarjaš, ima veliko stičnih točk z umetnostjo in jo tako tudi doživljaš. Verjamem pa, da nimate vse mode za umetnost. Ali element funkcionalnosti jemlje modi umetniški pridih? Kaj pa dejstvo, da je velika večina mode ustvarjena z “rokom trajanja”, da je zanimiva dokler traja privlačnost trenda?

Zame je moda več kot le oblačenje ali sledenje trendom. Je izraz ustvarjalnosti, estetike in osebnega jaza. Kot oblikovalec oblačil, globoko zasidran v svetu umetnosti, moda predstavlja enega od načinov izražanja in ustvarjanja. Ta povezava med modo in umetnostjo je zame neizogibna. Čeprav moda vključuje elemente funkcionalnosti, ki so neločljivo povezani s potrebami vsakdanjega življenja, v njej vidim tudi globoko umetniško noto. Način oblačenja, izbira materialov, barv in oblik odraža našo individualnost in ustvarjalnost. Zato poskušam ustvariti unikatna oblačila, ki imajo zgodbo in pomen ter kot taka presegajo zgolj praktično funkcijo oblačila. Kot oblikovalec sem trdno zavezan ideji trajnosti in kakovosti. Prizadevam si ustvariti oblačila, ki bodo imela vrednost in privlačnost še leta. V tem vidim priložnost, da presežem konvencionalno modo in ustvarim oblačila, ki postanejo stalni del garderobe. Namesto da bi se oziral na trende, raje sledim svoji viziji in notranjemu navdihu. Zame je ključno ohranjanje lastne estetike in identitete. Oblikujem oblačila, ki so kot skulpture, ki oživijo na telesu, hkrati pa imajo potencial, da postanejo razstavni eksponat v galerijah ali muzejih. V tej sintezi med umetnostjo in modo vidim priložnost za ustvarjanje trajnih in pomembnih del, ki navdihujejo tiste, ki jih nosijo, pa tudi opazovalce.

Precej ste osredotočeni tudi na element prostora in pogosto poudarjate, da je doživetje posamezne stvaritve v veliki meri odvisno od okolja, v katerega je postavljena. Ta filozofija je še bolj jasna, če upoštevamo, da delate kot kustos.

Vesolje sem začel raziskovati med magisterijem. Namesto oblikovanja celih kolekcij sem se osredotočil na posamezne kose in razmišljal, kako jih umestiti v prostor, kako umetniškemu delu z instalacijo ali postavitivijo dodati vrednost, kako čustveno vplivati ​​na gledalca. Še vedno me izjemno zanima razmerje med prostorom in prostorskimi instalacijami. Z različnimi tehničnimi elementi, kot so svetlobne, zvočne in tridimenzionalne instalacije z vonjem, vplivamo na zavest in občutke opazovalca ob pogledu na umetnost. Postavitev v prostoru predstavlja kompleksen umetniški koncept, ki presega le vizualni vidik in vključuje filozofsko refleksijo odnosa med prostorom, umetniškim delom in opazovalcem. To zanimanje me je kasneje pripeljalo do vloge kustosa v galeriji.

Po študiju na Royal College of Art ste stažirali pri Iris van Herpen, ki v svetu mode slovi kot ena izmed oblikovalk, ki najbolj drzno eksperimentira z inovativnimi tehnikami in materiali. Kaj ste se naučili med pripravništvom?

Med pripravništvom pri Iris van Herpen sem se potopil v intenzivno izkušnjo, ki me je naučila neprecenljivih lekcij. Je neustrašna vizionarka, ki ustvarja trende s svojimi inovativnimi tehnikami in materiali. Njena strast do tehnologije me je pritegnila, ker sem tudi sam navdušen nad novimi možnostmi, ki jih v oblikovanje prinašajo sodobna orodja in materiali. Imel sem priložnost sodelovati pri oblikovanju več oblek, kar mi je omogočilo, da sem se poglobil v celoten proces ustvarjanja – od začetnih konceptov do končnih izdelkov. To priložnost sem cenil kot priložnost za razširitev svojega oblikovalskega znanja in veščin. A poleg tega sem se zavedel pomena izražanja lastne vizije in pristnosti v oblikovanju. Spoznal sem, da je ključnega pomena delati tako, da delo odraža tvoje estetske in ustvarjalne vrednote. Delo v studiu za nekoga drugega, kljub podobni estetiki, mi je predstavljalo izziv pri izražanju lastne identitete in pristnosti. Spoznal sem, da to vendarle ni zame. Vendar me je ta izkušnja dodatno spodbudila, da sem še bolj zavestno sledil svoji viziji in se posvetil ustvarjanju tistega, kar odseva pravo bistvo mojega oblikovalskega jaza. To me je okrepilo v prepričanju, da je ustvarjalnost najbolj izpolnjujoča, če je izražena na način, ki je resnično in globoko oseben.

Pri svojem delu združujete tradicionalne pristope s sodobnimi metodami. Kako drugačen je ta način dela od tistega, kar sta počela tvoj dedek in oče. Ali obstajajo podobnosti v vašem in njunem delu?

Da, tradicionalne pristope kombiniram s sodobnimi metodami, kar je pomemben del procesa. Pogosto se zanašam na uporabo laserskega rezanja. Zanima me, kako s to tehniko ustvariti 3D elemente iz 2D izrezov. Pogosto kombiniram sodobno tehnologijo s klasičnimi načini krojenja in šivanja, kar omogoča ustvarjanje unikatnih in inovativnih dizajnov. Poleg tega me navdihujejo tudi tradicionalna oblačila in običaji, kar se je še posebej pokazalo v času podiplomskega študija na Univerzi v Ljubljani. Nato sem za navdih izbral gorenjsko nošo in ustvaril kolekcijo oblačil »Gorenjska noša v visoki modi«. Kolekcija je bila zasnovana kot interpretacija tradicionalnih elementov s pomočjo sodobne tehnologije, ki je predstavljala zanimivo zlitje preteklosti in sedanjosti. Vidim podobnosti med svojim delom in delom mojega dedka in očeta, sploh glede na to, da se tudi v družinskem krojaštvu še vedno izdelujejo tradicionalna oblačila – gorenjske narodne noše. Kljub uporabi sodobnih tehnik se še vedno zavedam pomena ohranjanja in spoštovanja tradicije, kar me usmerja k iskanju ravnovesja med preteklostjo in prihodnostjo.

Slovenska predstavnica na Evroviziji Raiven bo letos nosila kreacijo z vašim podpisom. Kako vznemirljiv, a tudi zahteven, je proces nastajanja spektakla, ki je znan po prevrnjenih kostumih? Kako bo videti?

Ustvarjanje oblačil za nastope je zame že poznano področje, a sodelovanje na Evrosongu je res nekaj posebnega. Gre za grandiozen dogodek, kjer je oder velik, publika številna, pritisk in zahteve pa visoke. Raiven je izjemna pevka, ki gledalce navdušuje s svojim glasom, vizualno identiteto in karizmo. Ko smo snovali kreacijo zanjo, smo se zavedali, da želimo ustvariti nekaj posebnega, kar se bo skladalo z njeno pesmijo o Veroniki, hkrati pa izražalo močno sporočilo o moči posameznika. Zato bo naša vizualna podoba nekoliko mistična, prepletena z elementi narave, ki bodo predstavi dodali globino in čar. Glede na estetski okvir, v katerem delujem, sem se odločil, da bo obleka precej »minimalistična«, glede na to, koliko bo pokrivala telo, a hkrati izjemno organska in subtilna. Material, ki ga bomo uporabili, bo imel lastnosti, ki bodo odbijale svetlobo in ustvarjale čudovito igro svetlobe na odru. Celotna skladba, tako glasbena kot vizualna, bo nedvomno prispevala k nepozabnemu in ganljivemu nastopu na Pesmi Evrovizije.