Redka priložnost, da si od blizu ogledate Leonardovo mojstrovino med restavriranjem v Milanu

Če obstaja najbolj vznemirljiva geografska točka, na kateri se je treba znajti letos februarja, je to Milano, ne le zaradi prestižnega tedna mode, temveč predvsem zaradi Zimskih olimpijskih iger, ki bodo v Italiji potekale že četrtič v zgodovini – nazadnje v Torinu leta 2006. Gre namreč za prve OI, na katerih bo uradno več mest gostilo dogovdek (vključno s Cortino d’Ampezzo), pa tudi za prve Zimske OI po Sarajevu 1984, na katerih bosta otvoritvena in zaključna slovesnost potekali na različnih lokacijah. In nekje med spremljanjem umetnostnega drsanja, alpskega smučanja in smučarskih skokov, tekmovalcev in rezultatov iz regije, bo posebna pozornost usmerjena tudi v umetniško, kulturno in lifestyle milansko sceno – še posebej, če se boste znašli na prizorišču.

Skladno s tem prihaja tudi novica, da bo od začetka Zimskih olimpijskih iger 7. februarja razkrita impozantna freska Leonarda da Vincija na stropu gradu Sforza, stoletja skrit in že dolgo v fazi restavriranja. V obdobju petih tednov bo obiskovalcem dovoljeno, da se povzpnejo na oder, visok približno šest metrov, znotraj dvorane Sala delle Asse, kjer bodo lahko opazovali restavratorje pri delu na Leonardovi freski. Po tem bo prostor znova zaprt za nadaljnjih 18 mesecev, kar to omejeno priložnost spreminja v redko možnost, da vidimo delo iz neposredne bližine, dokler je v fazi restavriranja.

Povezano: Kdo bo zastopal države regije na zimskih olimpijskih igrah leta 2026?

Nedavno ponovno odkrito delo iz 15. stoletja 

Slika, začeta okoli leta 1498 in dolgo prekrita s plastjo ometa, je bila šele pred kratkim znova prepoznana kot avtentično delo renesančnega mojstra. Po zgodovinskih pismih milanskega vojvode Ludovica Sforze sta prostor leta 1498 poslikala Leonardo in njegova delavnica ter stene in kupolasti strop bogato okrasila z motivi prepletenih vinskih trt nad pergolo, krošnjo, ki jo tvori 16 dreves, ter z monokromnimi upodobitvami korenin in skal. Vendar je leta 1499 Milano zavzela Francija, zaradi česar je bila družina Sforza – kot tudi sam umetnik – primorani v beg.

V naslednjih stoletjih je grad služil v vojaške namene, stene dvorane Sala delle Asse pa so bile prepleskane, zato je spomin na poslikavo sčasoma zbledel. Šele konec 19. stoletja so odkrili sledi originalnih plasti barve. Poznejša restavratorska dela v 20. stoletju so fresko v celoti razkrila, vendar je tempera-tehnika, v kateri je bil izveden, ostala izjemno krhka. Restavratorji danes uporabljajo japonski rižev papir in demineralizirano vodo, da odstranijo soli, ki so prodrle v zidove, ter očistijo površino slike.

Photo: Getty Images

Edinstveno umetniško doživetje

V času trajanja olimpijskih iger bo grad zagnal poseben program vodenih ogledov v zaključni fazi restavriranja dvorane. Obiskovalci bodo lahko z odra in z razdalje le nekaj centimetrov opazovali bogato poslikane lunete prostora. “To je način, da se znova odkrije dolg in intenziven odnos med Leonardom in mestom,” so sporočili.

Hkrati bo v panoramskih dvoranah gradu postavljena nova multimedijska instalacija, ki bo predstavila zgodovino dvorane Sala delle Asse in Leonardovo vlogo na dvoru družine Sforza. Umetnik je bil navsezadnje ljubljenec vojvode, hkrati pa je v Milanu ustvaril tudi Zadnjo večerjo v cerkvi Santa Maria delle Grazie.