Koliko prehrana in življenjski slog resnično pomagata pri Hashimotu, odgovarjajo strokovnjaki
Kristina Mikulić Gazdović
November 21, 2024
Kristina Mikulić Gazdović
November 21, 2024
Hashimoto je zelo nenavadna avtoimunska bolezen ščitnice. Z na videz nevidnimi simptomi, ki se lahko vlečejo leta in ostanejo neopaženi. Malo verjetno je, da bo vaš zdravnik pomotoma odkril, da imate Hashimoto. Dokler se ne odpravit s ciljem, da bi jo diagnosticirali, boste živeli s to nevidno avtoimunsko boleznijo, pri kateri telo napada lastne ščitnične celice.
Čeprav bodo nekateri vašo utrujenost označili za lenobo, lahko živite celo desetletja, ne da bi vedeli, da imate dejansko težave z eno najpomembnejših žlez v telesu, ki nadzoruje vaš metabolizem. Tako bi tudi jaz lahko leta živela v nevednosti, s čim se borim, če ne bi kar nekaj članic moje družine odkrilo, da trpijo za to dedno boleznijo, zato sem se odločila, da se tudi sama testiram. Čeprav je Hashimoto trenutno nemogoče pozdraviti, je mogoče upočasniti napredovanje bolezni z zdravo prehrano in načinom življenja. Strokovnjaki razkrivajo, kako.
“Hashimotov tiroiditis ali kronični limfocitni tiroiditis je kronična avtoimunska vnetna bolezen, pri kateri nastajajo protitelesa proti delom ščitničnih celic. Vnetje je blago in postopoma vodi do okvare ščitnice in zmanjšanja njenega delovanja ter se razvije v hipotiroidizem,” pojasnjuje dr. med. Alda Ranogajec, internistka – endokrinologinja in diabetologinja iz poliklinike Mazalin. Edini način za zanesljivo diagnosticiranje Hashimota je “pozitiven izvid protiteles v krvi”, dodaja dr. Ranogajec.
Po pogovoru z endokrinologinjama sklepamo, da življenjski slog res lahko vpliva na simptome Hashimota. “Življenjski slog lahko zelo vpliva na samo bolezen,” je poudarila endokrinologinja dr. Veselinka Mitrović Jovanović iz MediGroup. “Ob ustrezni prehrani se je treba držati zdravih življenjskih navad in se izogibati kajenju, poskrbeti za kakovosten spanec, biti telesno aktiven in ubrati načine za spoprijemanje s stresom,” predlaga dr. Ranogajec.
Ob raziskovanju Hashimota in prebiranju izkušenj drugih ljudi hitro pridemo do zaključka, da je prehrana ključna. Mnogim s prilagojeno prehrano uspe obvladati simptome, nekateri pa celo pričajo upočasnitvi napredovanja bolezni – še posebej, če je celoten življenjski slog prilagojen Hashimotu. Kar zadeva prehrano, obstajajo skupine živil, ki se jim je dobro izogibati, saj ovirajo delovanje ščitnice. “Svetujemo izogibanje glutenu, ki je velik destabilizator imunskega sistema. Priporočljivo je tudi, da se izogibate goitrogenim živilom, kot je surov brokoli. Zadostuje termična obdelava s paro približno 15 minut, da jih lahko zaužijemo. Poleg brokolija so tu še ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, zelje … Živila, ki motijo absorpcijo joda in s tem otežujejo delovanje ščitnice,” poudarja dr. Mitrović Jovanović.
Kot pri večini avtoimunskih bolezni, ki so tudi kronične narave, je treba prehrano prilagoditi na veliko večji ravni kot je le izogibanje nekaterim živilom. Nekatera pa še posebaj izstopajo kot velik problem. Klinična nutricionistka mag.nutr. Nevena Pandža posebej izpostavlja naslednje skupine živil, ki jih je dobro izločiti iz prehrane, če imate Hashimoto:
1/laktoza
Laktozna intoleranca je pogosta pri ljudeh s Hashimotovim tiroiditisom in zlahka povzroči prebavne motnje. Uživanje mlečnih izdelkov brez laktoze ali rastlinskih nadomestkov lahko pomaga pri zmanjšanju prebavnih motenj. Ljudem na terapiji z levotiroksinom svetujemo, da testirajo toleranco na laktozo, prilagodijo prehrano in se vsaj 2 uri po terapiji izogibajo hrani, bogati s kalcijem (kot so mlečni izdelki), za boljšo absorpcijo in biološko uporabnost zdravila.
2/Gluten
Pred vsemi izločitvenimi dietami se pri ljudeh s Hashimotovim tiroiditisom svetuje diagnostični pregled za celiakijo, saj je pri njih pojav bolezni desetkrat pogostejši kot pri zdravi populaciji. Zaradi strukturne podobnosti med molekulo glutena in tkivom ščitnice se lahko sproži navzkrižni avtoimunski odziv. Čeprav še vedno ni enotnega priporočila zdravstvene skupnosti, rezultati manjših študij in izkušnje pacientov kažejo, da lahko nizkoglutenska in brezglutenska dieta zmanjšata simptome in izboljšata izvide. Prilagoditev brezglutenske diete je treba opraviti v sodelovanju s kliničnim nutricionistom, da bi zagotovil osebno svetovanje in preprečil morebitne prehranske pomanjkljivosti vitaminov in mineralov, kot so železo, cink, kalcij, selen, folna kislina, vitamin B12, magnezij … Dajte prednost žitom, ki naravno ne vsebujejo glutena, kot so ajda, kvinoja, riž, koruza, amarant, kot vir ogljikovih hidratov pa vključite škrobnato zelenjavo.
3/Goitrogeni
Goitrogene najdemo v soji, pa tudi v zelenjavi iz družine križnic ali kapusnic, kot so cvetača, brokoli, zelje, brstični ohrovt, repa in redkev. Ljudem s Hashimotovim tiroiditisom se odsvetuje uživanje soje ali prekomerno uživanje svežega zelja zaradi možnih motenj v sintezi ščitničnih hormonov in absorpciji joda. Ni pa treba popolnoma izločiti kapusnic iz prehrane zaradi njihovega protirakavega in protivnetnega delovanja na zdravje, temveč prilagoditi njihov vnos. Termična obdelava občutno zmanjša količino goitrogenov v hrani, zato s kuhanjem in odlivanjem vode, v kateri sta se kuhala brokoli ali cvetača, zmanjšate njihov učinek. Tudi fermentacija (npr. kisanje zelja) povzroči popolno razgradnjo glukozinolatov po dveh tednih. Ugotovljeno je bilo tudi, da shranjevanje v hladilniku ali zamrzovalniku spremeni metabolizem teh spojin, pri čemer odmrzovanje povzroči razgradnjo glukozinolatov, kar je ugodno za pripravo zimskih juh iz sveže zelenjave ali nakup zamrznjene zelenjave.
Endokrinologinja dr. Ranogajec predlaga izogibanje celi vrsti živil, ki se v kontekstu Hashimota ne omenjajo tako pogosto. Tako izpostavlja, da se je treba izogibati predvsem
Osebe s Hashimotovim tiroiditisom so lahko preobčutljive na učinke joda, zato se je treba izogibati živilom, bogatim z jodom, kot so alge in morske trave, ter prehranskim dopolnilom, ki vsebujejo jod, svetuje dr. Ranogajec. Ob prilagojeni prehrani so zaželena tudi nekatera mikrohranila, kot so selen, vitamin D in cink, ki jih najlaže pridobimo z vitamini in dodatki za ščitnico.