Zakaj so mlajše generacije še vedno na Instagramu, če nihče nič ne objavlja?

Profilna slika in skoraj nič več. Takole so danes videti profili mlajših generacij, še posebej tistih iz generacije Alfa (otroci, rojeni od leta 2010 naprej). Čeprav bi kdo morda mislil, da gre le za starostno fazo, se trend zmanjševanja izpostavljenosti digitalnemu svetu širi med vsemi uporabniki, ne glede na starost. Mnogi, ki so nekoč vsak dan objavljali fotografije na Instagramu (zajtrk, odhod v telovadnico, učenje, kaj so jedli za kosilo), zdaj to počnejo le še občasno. Toda ali pomeni zero posts trend konec Instagrama ali celo zmanjšanje odvisnosti od interneta? Absolutno ne. Gre le za spremembo načina, kako se povezujemo z družbenimi omrežji.

Povezano: Instagram nas je vse prevaral in še vedno ne moremo živeti brez njega

Primerjave nasičenosti, zasebnosti in estetike

Pojav brisanja vseh objav in puščanja profila kot praznega platna ima svoje ime – Grid Zero. Po letih pretiranega izpostavljanja in deljenja vsake malenkosti generaciji Z in Alfa vse bolj “pritiskata na zavoro”, zaskrbljeni zaradi digitalnega odtisa, ki ga puščata. Preden karkoli objavijo, dvakrat premislijo.

Po mnenju Renana Dantasa, raziskovalca trendov in kulturnih gibanj, ta trend izhaja iz kombinacije dveh dejavnikov: vse večje ozaveščenosti o zasebnosti in digitalne nasičenosti. “Mladi, zlasti pripadniki generacije Z, se zelo zavedajo tveganj, ki jih predstavljata digitalna izpostavljenost in zbiranje osebnih podatkov,” pojasnjuje Dantas. Poleg zasebnosti izpostavlja tudi posledice nenehnega uživanja vsebin: “Vedno bolj je cenjeno tudi diskretno sledenje vsebinam namesto nenehnega razkazovanja lastnega življenja.”

Občutek, da so “že vse videli”, močno vpliva na upad števila objav. Po podatkih IAB Spain je kar 33 % uporabnikov v preteklem letu zapustilo vsaj eno družbeno omrežje (zlasti X in Facebook), medtem ko Instagram vse bolj doživlja tako imenovano pasivno prisotnost. Razlogi? Dolgčas, izguba zanimanja in iskanje večje zasebnosti, o čemer govori tudi Dantas. “Opazoval sem in se z mnogimi mladimi pogovarjal o tej temi in mnogi od njih pravijo, da si želijo večjo zasebnost in nadzor nad tem, kaj objavljajo, da bi bili bolj pristni v ožjem krogu prijateljev,” poudarja strokovnjak. “Ne obrmenjujejo se s tem, kdo vidi njihove objave, saj točno vedo, kdo je med njihovimi sledilci,” dodaja.

Ob odraščanju v digitalnem svetu, kjer so primerjave (z na videz popolnim življenjem, neprekinjenimi dejavnostmi in nenehnim pritiskom, da bi bili vedno produktivni) neizogibne, se vse več mladih zaveda, kako nevarna je ta popačena podoba za njihovo samozavest. “Poskušajo se izogniti primerjavam in dati prednost duševnemu zdravju,” dodaja Dantas.

So pa tudi taki, ki jih prevzame iskanje popolnosti in estetike. Ničesar ne objavijo, ker se bojijo, da njihova vsebina ne ustreza standardom tega, kar spremljajo vsak dan. “Ta skrb je tesno povezana z njihovim fizičnim videzom. “Čutijo pritisk, da dosežejo popolno telo ali lepotni ideal, ki je pogosto nedosegljiv, vsiljen s strani vplivnežev, blagovnih znamk in medijev,” zaključuje Dantas.

@neslihanatagul

Ne, to ni slovo od družbenih medijev.

Čeprav bi kdo morda mislil, da trend zero posts spodbuja mlade, da preživijo manj časa potopljeni v svet svojih mobitelov in interneta, realnost ni povsem takšna. Da, obstaja digitalna nasičenost, vendar to, da ne objavljajo več, še ne pomeni, da so nehali biti opazovalci in potrošniki. “Prekomerna uporaba družbenih medijev še vedno obstaja, čeprav generacija Z kaže večjo ozaveščenost o digitalni preobremenjenosti,” poudarja strokovnjakinja. “Še vedno sta povezana, le na bolj diskreten način,” dodaja.

Zato so zasebni in sekundarni profili v porastu. Tisti z omejenim številom sledilcev, običajno le prijatelji ali bližnjimi ljudmi, in ki uporabljajo možnosti, kot so close friends ali objave, namenjene manjšim skupinam. Takšni prostori ponujajo predah od nenehnega iskanja popolnosti in omogočajo, da naravnost in spontanost ponovno prideta do izraza. “Kar se spreminja,” pojasnjuje Renan, “je način, kako se medsebojno povezujejo v digitalnem okolju, da bi se izognili prekomerni izpostavljenosti.”

V tem smislu strokovnjak omenja tudi vrnitev offline življenja, o čemer je bilo nedavno govora v Vogue Španija. “Gre za gibanje, ki želi na novo ovrednotiti življenje pred pametnimi telefoni in spodbujati bolj pristne in naravne navade,” pojasnjuje. “Čeprav je to gibanje še vedno subtilno, se odraža v trenutnih trendih, kot je ponovni vzpon digitalnih in analognih fotoaparatov za zajemanje odkritih, manj poziranih trenutkov med prijatelji ali med mladimi, ki se odločajo za stare mobilne telefone iz 2000-ih, da bi se vsaj začasno odklopili od sodobnega spletnega sveta.” Vse to so znaki digitalne utrujenosti, ki počasi spreminjajo naš odnos do družbenih omrežij.

Prišli smo do točke, ko mnogi od nas želijo prenehati pasivno uživati ​​vsebine in najti bolj zdrav in uravnotežen način interakcije z digitalnim prostorom. “Ti vzorci vedenja spodbujajo platforme k uvajanju varnejših metod uporabe z večjim nadzorom in zasebnostjo, hkrati pa navdihujejo zagonska podjetja k razvoju družbenih omrežij, ki so usklajena s temi novimi vrednotami,” pojasnjuje Renan. “Glede na to, kar sem prebral, raziskal in opazoval, ti vzorci jasno označujejo generaciji Z in Alfa,” poudarja.

V zadnjih letih so se pojavile platforme, kot je Substack, ki oživlja duh blogov in pristnost, ki jih je zaznamovala, ali GoodReads, s ciljem ustvarjanja skupnosti skozi ljubezen do knjig in kulturo branja. “Trend minimalizma, zasebnosti in avtentičnosti na internetu bo še naprej naraščal,” napoveduje Dantas, “vendar se bodo znotraj njega pojavile tudi nove oblike komunikacije.”

Ker bodo vsi ti kulturni in generacijski premiki, skupaj z občutkom, da smo že “vse videli”, odprli prostor za nove načine, s katerimi bomo na novo izumili lastno spletno prisotnost.

Vogue.es