Grafični bienale Ljubljana je na šestih prizoriščih spremenil mesto v veliko razstavo

Na prvi petek v juniju, ko je mesto že dobro zadišalo po poletju, je Ljubljana odprla vrata 36. Grafičnega bienala Ljubljana, enega izmed najstarejših tovrstnih bienalov na svetu, ki letos praznuje okroglo 70. obletnico delovanja od svojih začetkov. Letošnja tema Orakelj: O domišljiji in svobodi odpira vprašanja svobode, fantazije, sanj in želja.

Kot navajajo iz MGLC-ja, je vsaka umetnostna in kulturna prireditev hkrati tudi orakelj, torej prostor, za razmislek o tem, kako je mogoče ustvariti skupno dobro, utemeljeno na skupnih vrednotah, a hkrati tudi ustvarjalno zatočišče, kjer umetnost postane orodje za eskapizem in uteho v negotovih časih. V času, ko se svet maje pod težo kriz, umetnost prevzame vlogo preročišča: postane prostor, kjer se dotaknemo idej svobode, nadzora, domišljije in miru. 

Za konceptualno zasnovo letošnjega bienala stoji španska filozofinja in umetnostna zgodovinarka Chus Martínez, ena najprodornejših kuratorskih glasov sodobne umetnosti, ki trenutno vodi Inštitut Art Gender Nature v Baslu in kot kustosinja pri TBA21 skrbi za projekte, ki povezujejo umetnost, ekologijo in prihodnost. Martínez je k sodelovanju povabila 25 umetnikov z vsega sveta, ki so v veliki večini ustvarili dela posebej za bienale in bodo v Ljubljani prvič predstavljena javnosti, zato je letošnji Grafični bienale Ljubljana edinstvena priložnost, da vstopite v svetove, ki jih še nihče ni videl.

Razstave, razpršene po šestih ljubljanskih prizoriščih, niso le ogledne točke – so prostor premisleka, hrane za dušo in tihe revolucije.

MGLC Švicarija

Če se od Gradu Tivoli podate naprej, je del bienala razstavljen v MGLC Švicariji, nekdanjem boemskem središču in letovišču za meščane, intelektualce in umetnike. Prenovljeni prostori tega čudovitega primera alpske secesije vas pričakujejo z deli štirih umetnikov. Poglobite se v delo Dotakniti se zvoka Joan Jonas iz New Yorka, ki ga je navdihnila prva zabeležena skotitev kita glavača in povezuje teme solidarnosti, skupnega učenja in matrilinjske družbene ureditve. Čakajo vas tudi lutkovna instalacija prej omenjenih Silvana Omerzuja in Žige Lebarja, mehke ilustracije Milesa Howard-Wilksa iz Avstralije, če pa se spustite v klet Švicarije, boste vstopili v skriven laboratorij in odkrili delo umetnice Vesne Petrešin v sodelovanju s prof. Dr. Eugenom Petrešinom, ki skupaj razvijata naprave, ki generirajo čisto, brezplačno energijo za svet.

Vesna Petrešin s prof. dr. Eugenom Petrešinom, Avtonomni energetski stroj, 2025. Courtesy of the artist

Moderna galerija Ljubljana

Najobsežnejši del bienala Orakelj domuje v mogočni beli arhitekturi Moderne galerije, kjer se razprostre raznolik nabor grafik, videov, instalacij, tapiserij in drugih umetniških del šestnajstih umetnikov. V ospredje letošnje edicije stopa vsem Slovencem znani lik – Žogica Marogica. Glavno junakinjo legendarne lutkovne predstave, ki je desetletja zabavala staro in mlado občinstvo, je leta 1951 zasnovala Ajša Pengov, v razstavnem prostoru pa jo spremljajo tudi izvirne skice akademske kiparke, ki razkrivajo notranje mehanizme in proces oblikovanja lika.

Palestinska umetnica Noor Abed v delu Študija palice raziskuje vlogo estetike v uprizarjanju obreda in obred kot obliko preživetja. Palica postane simbolni element, ki povezuje ritualni ples z vsakdanjo vztrajnostjo – kar upodablja v svojih risbah.

Aili Vint se na bienalu predstavlja s serijo šestindvajsetih grafičnih del in skulptur, ki pričajo o njeni ambiciji posredovanja občutka transcendence ter o želji, da bi umetniška praksa postala prostor raziskovanja pragov in mostov med svetovi. Po njenem mnenju dela ne bi smela “počivati” na steni, temveč bi morala povabiti opazovalca k razmisleku in dejanjem.

Aili Vint, Courtesy of the artist

 Odnos med človekom in naravo prebuja tudi Nohemi Pérez, umetnica, globoko povezana z rojstno kolumbijsko pokrajino. Njena dela so tih, a mogočen poklon naravi, ki v dobi podnebne krize postaja politično in duhovno bojišče. Vsaka risba je elegija in obenem opomin – oglje, material uničenja in regeneracije, postane medij življenja. Med veje nežno izveze živali v svetlih tonih, skoraj nevidne, a neločljivo vtkane v ekosistem.

Mestna galerija Ljubljana

V samem središču starega mestnega jedra Mestna galerija letos razkriva preplet zamisli, gibanja in zvoka, ki vabi k razmisleku o našem mestu in odnosih, ki nas oblikujejo. 

Takeshi Yasura v delu Destilirano raziskuje horizontale odnose med materiali, živimi bitji in neživimi predmeti. Njegova instalacija, navdihnjena z japonskim animizmom, prikazuje stalno izmenjavo med vidnimi in nevidnimi svetovi ter poudarja etične odgovornosti v mrežah, ki vzdržujejo življenje. 

Saelia Aparicio v delu V mežiku kolapsa raziskuje doživljanje časa skozi prizmo telesa, spola in zgodovine. Njene risbe in konveksna ogledala, ki predstavljajo oči, nas soočajo z abjektnim in pozivajo k razmisleku o tem, kako zaznavamo in dojemamo svet okoli nas.

Nicole L’Huillier v instalaciji Vadnica ustvarja prostor sozvočja, kjer zvočni inštrumenti, odzivni na dotik in zvok, omogočajo obiskovalcem, da so soustvarjalci zvočnega okolja. Skupaj z raziskovalci UI raziskuje kolektivno uglašenost in skupne stanja zavesti.

Nicole L’Huillier, Sound Instalation, 2025, Courtesy of the artist

MGLC Grad Tivoli

V sobanah mogočnega Gradu Tivoli razstavo bienala sestavljajo umetniška dela šestih umetnikov z vsega sveta. Od lutkovne instalacije Silvana Omerzuja in Žige Lebarja, ki se navezuje na militaristično preteklost Gradu Tivoli, do ljubkih upodobitev duhov v video instalaciji Gabriela Abrantesa, ki v tehniki animacije raziskuje teme bolezni, izgub in zdravja. Ali pa se izgubite v štirih sobanah feministične turške umetnice CANAN, ki preko svojih utripajočih instalacij, ki tvorijo domišljijske prizore, v vsakem prostoru odpira vprašanja posameznika do občutka lastne vrednosti.

CANAN Photo: Nazli Erdemirel, Courtesy of the artist

Grafični bienale Ljubljana bo potekal vse do meseca oblikovanja in sicer do 12. oktobra, seveda z bogatim spremljevalnim programom delavnic, predavanj in drugih dogodkov, ne pozabite pa spremljati tudi dogajanja v Plečnikovem avditoriju, ki ga je mojster arhitekture zasnoval po grškem vzoru leta 1933. Obnovljen avditorij bo poleti gostil številne kulturne dogodke in koncerte v parku Tivoli pod krošnjami dreves, idealne za tiste dolge poletne vikend večere.