Stres zaradi socialnih omrežij je v porastu. Imamo 6 nasvetov, kako imeti bolj zdravo online življenje

Avstralski senat je danes sprejel predlog zakona o prepovedi družbenih medijev za otroke, mlajše od 16 let. To ni prvič, da je država določila omejitev družbenih medijev, vendar je zagotovo tista z najvišjo starostno mejo. V današnjem svetu, ko so pametni telefoni postali skoraj del naših teles, se to sliši precej ekstremno – kako naj bi se otroci sploh pogovarjali? Mnogi so izrazili strah, da bi uvedba tega zakona lahko negativno vplivala na socializacijo otrok in mladostnikov, v resnici pa je cilj omejitve zaščititi jih pred negativnimi učinki socialnih omrežij.

Morda se boste, tako kot mnogi, spraševali, kakšne so te negativne posledice, saj so socialna omrežja danes del življenja vsakogar. Vendar pa je vsakomur, ki je kdaj preživel več časa na socialnih omrežjih, jasno, da se lahko po dolgotrajni izpostavljenosti počutimo zelo slabo, a je zelo težko natančno določiti vir stresa in nezadovoljstva, ki se prebudi v nas. Jaz sem odraščala na družbenih omrežjih (čeprav je to večinoma pomenilo igranje video-iger na Facebooku) in vem, da so imela, in imajo še danes, pomemben vpliv name.

Medtem ko bi njihova popolna prepoved dejansko lahko imela nasprotni učinek, kar bomo izvedeli šele po nekaj letih uveljavljanja tega zakona, ni skrivnost, da bi morali vsi skupaj skrajšati čas, ki ga porabimo za pomikanje po For You straneh na Instagramu in TikToku. Da bi bolj zdravo pristopali k družbenim omrežjem, je pomembno, da se zavedamo negativnih učinkov, ki jih imajo na nas, in da jih poskušamo omejiti. Zato vam prinašamo nekaj nasvetov, kako se spopasti s pritiski in stresi, ki jih povzročajo socialna omrežja.

1. Negotovosti

Mislim, da se vsi zavedamo, da družbeni mediji spodbujajo nedosegljive lepotne standarde, ki negativno vplivajo na našo samopodobo. Prvič, težava je v tem, da veliko stvari, ki jih vidimo na internetu, niso realistična predstavitev resničnosti. Orodja za urejanje fotografij in videoposnetkov so danes postala tako dobra, da jih je težko zaznati, zaradi česar so nam vsi ljudje videti bolje. To je predvsem problem osebe, ki svojo negotovost podžiga z mislijo, da njen obraz ali telo ni videti dovolj dobro, tako kot je, vendar je tudi problem vseh nas, ki kasneje konzumiramoi to vsebino, pogosto v najslabši možni izdaji, ležimo na kavču z vrečko čipsa v rokah in mastnimi lasmi ter se zastrupljamo z mislimi, da ne izgledamo dovolj dobro.

Kako se spopasti s tem?

Najpomembneje je, da se zavedamo, da vsi na družbenih omrežjih prikazujemo najboljše različice sebe. Imamo nadzor nad tem, kaj dovolimo svetu, da vidi, in kaj ne. Enako kot sami dlje časa izbiramo selfie, ki je dovolj dober, da konča na feedu, to velja tudi za tiste najlepše modele, ki jih občudujemo. Zavedati se moramo vseh filtrov, ki se uporabljajo na družbenih omrežjih za ustvarjanje idealne podobe, ki, po resnici povedano, pogosto ne izgleda nič bolje od resničnosti in le prispeva k pojavu Instagram face, zaradi česar smo vsi videti enaki. In ali niso naše posebnosti tisto, kar nas naredi privlačne? Nasvet: Prenehajte spremljati ljudi, zaradi čigar fotografij se počutite negotove. Na koncu dneva se mi sami odločamo, kaj želimo spremljati ali kozumirati.

Photo: Lotte Nielsen

2. FOMO

Zanimivo pri družbenih medijih je, da ko se vam zdi, da imate najslabši dan na svetu, ste preobremenjeni z obveznostmi, ne veste, kam bi se najprej obrnili, odprete Instagram in tista prva oseba uživa na Zanzibarju. Ste že kdaj prej želeli iti na Zanzibar? No, ne ravno, in če smo iskreni, ga verjetno ne bi niti našli na zemljevidu, pa vendar zagotovo zveni trikrat bolje od tistega, kar vi trenutno preživljate. Še slabši primer je, ko se ne želite družiti s prijatelji zaradi dela ali obveznosti, nato pa odprete Instagram in vidite, kako lepo se vsi zabavajo brez vas. V teh trenutkih nas FOMO najbolj prizadene in še dodatno prispeva k stresu.

Kako se spopasti s tem?

Tudi v tem primeru je pomembno, da se opomnimo, da na družbenih omrežjih objavljamo le najsvetlejše trenutke. Kadarkoli imam težave (ker nisem na Zanzibarju), se spomnim, da ponavadi vidim te zgodbe ene osebe enkrat ali dvakrat na leto – tako da ni ves čas tam, ampak samo uživa v počitnicah in želi deliti svoje potovanje, ki je verjetno rezultat trdega dela, s svojim prijatelji in sledilci. V takšnih trenutkih je morda težko, vendar zelo pomembno, da se spomnimo dobrih stvari v svojem življenju, stvari, na katere smo ponosni, in ljudi, ki jih imamo radi. Te misli hvaležnosti lahko zapišete tudi na papir, uživali boste v pozitivnih čustvih, ki jih bo v vas prebudilo razmišljanje o lepih stvareh, in za nekaj časa boste odložili telefon, kar je vedno dobra ideja.

Prav tako se je dobro vprašati, zakaj se počutimo ljubosumne in ali imamo resnično željo, da bi se udeležili dogodka, ki ga opazujemo na družbenih omrežjih. Zelo enostavno je zamenjati resnične potrebe z nečim, kar mislimo, da bi morali storiti in kako mislimo, da bi moralo izgledati naše življenje.

3. Motnje spanja

Mislim, da smo vsi vsaj enkrat v življenju (in priznajmo si, pravi odgovor je verjetno vsak dan) zaspali ob telefonu in družbenih omrežjih. Noč je nekako obdobje, ko so vsi prijatelji najbolj aktivni – rešili smo obveznosti za dan in zdaj se lahko v miru pomikamo po feedih. Vendar, če smo že ugotovili, da socialna omrežja povzročajo tesnobo, zakaj se potem odločimo, da jih zaužijemo tik pred spanjem, ko bi morali biti najbolj sproščeni? Vse več ljudi trpi zaradi pomanjkanja spanja, ki ga povzroča prekomerna uporaba socialnih omrežij. To je pravzaprav zelo logična posledica – kako naj bi pripravili naš organizem na spanje, če imamo svetlo modro svetlobo z zaslona usmerjeno v oči?

Kako se spopasti s tem?

Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: Odložite telefon. Vsaj uro pred spanjem se poslovite od socialnih omrežij do naslednjega dne in počnite nekaj drugega. Ustvarite lahko nočno rutino, da se boste lažje držali te navidezno preproste prakse. Na primer, skuhajte si čaj, po možnosti nekaj sproščujočega, kot je kamilica, stuširajte se, namažite obraz s kremami in serumi ter vzemite knjigo. Ne samo, da vas bo knjiga zagotovo uspavala pred telefonom, temveč bo pozitivno vplivala tudi na vaše kognitivne sposobnosti.

Lola Ugc

4. Kratek razpon pozornosti

Pred desetimi leti, ko ste vklopili film ali serijo, ste lahko dolgo časa ostali osredotočeni na zaplet, brez potrebe po dodatnih virih zabave. Danes pa vse bolj začenjamo opažati, da se razpon naše pozornosti zmanjšuje. Ne gre samo za otroke in mladostnike, ki se ne morejo osredotočiti na učenje – kratek razpon pozornosti, ki ga povzročajo družbeni mediji in kratki videoposnetki, je začel vplivati na vse, tako zelo, da se ne morem več osredotočiti niti na Reel posnetek, ki je daljši od minute (hvala TikToku za uvedbo možnosti pospeševanja videoposnetkov).

Kako se spopasti s tem?

Da bi razpon pozornosti vrnili na raven, ki je bila nekoč, si je treba zavestno vzeti čas za uživanje medijev daljšega formata brez dodatnih motenj. Postavite si izziv, začnite z ogledom ene epizode serije, ne da bi preverili telefon, nato nadgradite serijo v film in v najboljšem primeru vzemite knjigo ali revijo. In če preprosto ne morete odtrgati oči od svojega majhnega zaslona, izklopite obvestila v družabnih omrežjih in posvetite pol ure igranju iger za koncentracijo.

5. Zasvojenost

Zasvojenost z družbenimi mediji je postala tako pogosta, da imamo zelo kroničen spletni izraz – doomscrolling. To je, ko odprete družbena omrežja in se nanje osredotočate dlje časa. Čeprav se čez nekaj časa začnete počutiti tesnobno, se ne morete upreti, da bi pogledali vsaj še en videoposnetek in nato še enega in še enega v iskanju majhnega odmerka dopamina.

Kako se spopasti s tem?

Odvisnost od socialnih medijev je lahko resen problem, ki zahteva, da se pogovorite z zdravnikom ali psihologom. Če pa v vašem primeru ne gre za resnično odvisnost, ampak le nenadzorovan čas, ki ga preživite na družbenih omrežjih, je preprosta rešitev omejitev časa, ki ga preživite na njih. Na zaslonu telefona imam timer, ki mi vsak dan pove, koliko časa sem preživela na telefonu (kar mi povzroča malo tesnobe), zaradi česar se uspem nadzorovati in ne zapravljati časa.

Mirren Alford

6. Občutek nepovezanosti

Družbena omrežja so zasnovana tako, da se lahko povežemo z ljudmi z vsega sveta. Zakaj se torej počutimo osamljene? To je zato, ker smo nenehno bombardirani z milijoni načinov, kako se povezati z vsemi ljudmi na svetu, da pogosto pozabimo negovati odnose, ki so dejansko pomembni.

Kako se spopasti s tem?

Pogosto je najboljša rešitev, da prenehate slediti ljudem, ki jih ne poznate, ker ni razloga, da bi le-ti praznili vašo socialno baterijo. Slednej več ljudem, pogosto pomeni več izolacije. Jasen primer tega je bil trend finsta, Instagram profilov, kjer nam sledijo le najbližji ljudje, zato čutimo več svobode in potrebo po objavljanju in pristnosti brez pritiska. Če se počutite odklopljeni in osamljeni, je najboljša rešitev, da dejansko preživite čas osebno z ljudmi, ki so vam pomembni, brez telefona med vami.

Ko zlijemo vse na papir, črno na belem, se mi zdi, da je odgovor na večino teh stresov na družbenih omrežjih zelo preprost: Samo odjavite se. Včasih je najboljša stvar, ki jo lahko storite zase in za svoje duševno zdravje, da preprosto izklopite telefon in uživate v trenutku, sebi in svojih ljubljenih.