Aktualne razstave v Beogradu, ki jih je vredno obiskati

Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.

Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.

Ilija Bosilj: trijumf umetnosti

Retrospektivna razstava Ilija Bosilj: trijumf umetnosti prinaša približno sto del tega sodobnega umetnika samouka iz muzejskih in zasebnih kolekcij, med katerimi so mnoga prvič na ogled javnosti. Uvodna besedila članov SANU omogočajo vpogled v njegov opus, ki se izmika enoznačnim interpretacijam. Ilija Bosilj (1895–1972) iz Šida je študiral pri Savu Šumanoviću, med bivanjem na Dunaju pa se je seznanil s Klimtovimi deli. Prva dela je ustvaril leta 1957, slikal pa je vse življenje in razvijal osebni likovni jezik. Njegov opus obsega več kot dva tisoč del, revija Raw Vision pa ga je leta 2002 uvrstila med 50 art-brut klasikov. Razstava raziskuje umeščanje Bosilovega slikarstva v umetnostno zgodovino, analizira njegov razvoj in kontroverzno dejanje slikanja pred komisijo. Poseben segment je namenjen povezavi njegovega ustvarjanja z enformelom, pa tudi dialogu z opusom Raše Todosijevića, ki mu je posvetil serijo “Ilija na nebu”.

KJE? Galerija Srpske akademije nauke i umetnosti

KDAJ? do 8. junija

Pomracenje, 1961. kolekcija muzejailijanum, Šid

Ana Viđen: Trag – kao zapis i simbol

“Nikoli nisem gledala gor, vedno sem gledala … iskala kamen. In v tistem malem kamenčku sem iskala vse živo … To je cel svet, tisti kamenček, ki ga najdem na plaži, ali kjerkoli … me privlači. Ker preprosto čutim, da je to tisto, kar potrebujem.” – Ana Viđen

Sled kot zapis videnega, doživetega in oživljenega spomina, a tudi simbol spremembe in obnavljanja, je ključna preokupacija Ane Viđen. V šestih desetletjih raziskuje vpliv naravnih procesov na snov in jih spreminja v umetniški izraz, ki ohranja njihovo vitalnost. Navdahnjena z jadransko pokrajino – vodo, skalami in vetrovi – ustvarja oblike, ki “pomnijo” spremembe. Njeno delo pripada abstraktni formi, podobno delom Barbare Hepworth. Skulpture, ne glede na material, zaznamujejo utripajoča površina, organski tokovi in ​​notranje utripanje mase. Valovite brazde in utori pričarajo vpliv naravnih sil – suhost sredozemskega sonca in mehkobo vodnih tokov. Njene monumentalne skulpture za javni prostor, realizirane in nerealizirane, izkazujejo občutek za dialog z okoljem in močno umetniško izraznost.

KJE? Muzej savremene umetnosti Beograd

KDAJ? do 22. aprila

Kompozicija
kamen, 56 x 50 х 20 Muzej savremene umetnosti

Dečak sa crvenom šoljom

Če spremljate delo Nikole Dimitrivića, veste, da nikoli ne veste, kaj lahko pričakujete od njega. Je zelo ploden, a tudi zelo nepredvidljiv umetnik, v najboljšem pomenu besede! Na razstavi z naslovom Dečak sa crvenom šoljom/Deček z rdečo skodelico ima občinstvo priložnost videti risbe in slike, ki so nastale po tem, ko je umetnik naletel na ustvarjalno blokado in dela ustvarjal z zavezanimi očmi, kar jim daje tisto skoraj otroško iskrenost tako v formalnem kot v barvnem izrazu. Z risanjem na slepo preide od opazovanja k intuiciji, razkriva surove, nefiltrirane oblike golote. Njegove figure delujejo intimne in hkrati zlomljene, osvobojene kulturnih kod, razkrivajo prirojeno bližino. Kustosinji Kristini Armuš uspeva prostor voditi dinamično, a tudi pomensko, s postavljanjem pravih vprašanj, a tudi besedilnim oblikovanjem tega tako aktualnega koncepta. Dela preučujejo paradoks digitalne izpostavljenosti – ali hiper-vidnost osvobaja telo ali ga zamegljuje? Tako kot prst s potegom razkriva ali briše, tako njegova roka, prikrajšana za vid, instinktivno oblikuje spomine, razkriva tisto, kar ostaja vtisnjeno v podzavest. V dobi minljivih podob Dimitrovićeve risbe zastavljajo vprašanje: kaj zares obstane?

KJE? Galerija X Vitamin

KDAJ? do 10. aprila

Between Thresholds

Razstava Aleksandre Branković z naslovom Between Thresholds, ki se naslanja na tridelno strukturo obredov prehoda Arnolda Van Genepa, raziskuje življenjske krizne situacije, ki zaznamujejo rušenje statusa quo. Razstava skozi slike in instalacije preučuje trenutke, ko se posamezniki in družbe znajdejo med starim in novim, v prostoru negotovosti in transformacije. Sam galerijski prostor – galerija Kula, ki ima več nivojev, ima pripovedno vlogo, sledi procesu prehoda iz ene realnosti v drugo in skozi tri enote sledi trem fazam obreda prehoda: ločitev, marginalizacija, integracija.

Razstava se začne z motivi propada znanega sveta. Upodobitve zapuščenih in porušenih domov, osamljenosti in izgubljenosti simbolizirajo trenutek, ko posameznik ali družba zapusti obstoječe okvire in se obiskovalec med premikanjem po prostoru sreča z deli imerzivne narave. Prevladujejo instalacije, ki odražajo specifičnost liminalne faze – prostora med ruševinami preteklosti in še neizgrajeno prihodnostjo. Na koncu obiskovalec izstopi iz liminalnosti in vstopi v prostor, kjer se vzpostavi nov red. Preobrazba je končana in nov svet prevzame mesto starega. Skozi tri faze, ki sledijo poteku obreda prehoda, “Between Thresholds” raziskuje krize kot trenutke izgube, a tudi kot nujne prostore transformacije.

KJE? Galerija Kula Cetinjska

KDAJ? do 27. aprila

Aleksandra Branković. Kula Cetinjska

OBNAVLJANJE SMISLA

V prepričanju, da morajo biti umetniki in znanstveniki konstruktivni uporniki, Šejma Fere, Saša Stojanović in Marija Tasić na razstavi Obnavljanje smisla preučujejo strategije upora v razmerah negotovosti. Kritično raziskujejo procese produkcije znanja in transformativno moč umetnosti, galerijski prostor pa postane laboratorij za skupno učenje in eksperimentiranje.

Njihov dialog sloni na ekoloških problemih kot posledici kapitalistične produkcije. Z vztrajanjem pri vrnitvi k osnovni človečnosti razstava spodbuja srečanja, kolektivne eksperimente in medsebojno izobraževanje ter spreminja umetnost v prostor skupnega raziskovanja in upora.

KJE? Poodrum Galerija, Kulturni centar Beograd

KDAJ? do 12. aprila

Šejma Fere, Grass, 2018. KCB