Aktualne razstave v Beogradu, ki jih je vredno obiskati

Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.

Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.

Ilija Bosilj: trijumf umetnosti

Retrospektivna razstava Ilija Bosilj: trijumf umetnosti prinaša približno sto del tega sodobnega umetnika samouka iz muzejskih in zasebnih kolekcij, med katerimi so mnoga prvič na ogled javnosti. Uvodna besedila članov SANU omogočajo vpogled v njegov opus, ki se izmika enoznačnim interpretacijam. Ilija Bosilj (1895–1972) iz Šida je študiral pri Savu Šumanoviću, med bivanjem na Dunaju pa se je seznanil s Klimtovimi deli. Prva dela je ustvaril leta 1957, slikal pa je vse življenje in razvijal osebni likovni jezik. Njegov opus obsega več kot dva tisoč del, revija Raw Vision pa ga je leta 2002 uvrstila med 50 art-brut klasikov. Razstava raziskuje umeščanje Bosilovega slikarstva v umetnostno zgodovino, analizira njegov razvoj in kontroverzno dejanje slikanja pred komisijo. Poseben segment je namenjen povezavi njegovega ustvarjanja z enformelom, pa tudi dialogu z opusom Raše Todosijevića, ki mu je posvetil serijo “Ilija na nebu”.

KJE? Galerija Srpske akademije nauke i umetnosti

KDAJ? do 8. junija

Pomracenje, 1961. kolekcija muzejailijanum, Šid

Javno telo

Po uspešni predstavitvi razstave “Javno telo” v Kulturnem centru Srbije “Ivo Andrić” v Pekingu, Muzej sodobne umetnosti v Beogradu predstavlja ločen segment razstave, osredotočen na filme in video dela.

V Muzeju sodobne umetnosti bodo na prvem nadstropju prikazani filmi in video dela umetnikov nove umetniške prakse – beograjskega konceptualnega kroga, ki se je oblikoval in razvijal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Srbiji vzporedno s svetovnimi trendi konceptualne umetnosti. Občinstvo si bo lahko ogledalo posnetek performansa Marine Abramović Oslobađanje memorije/Osvoboditev spomina (1976, 50 minut), film Neše Paripovića N.P. 77 (1977, 22 minut), dva filma Zorana Popovića – Art Event, Galerija Richard Demarco, Edinburg, avgust 1973 (1973, 9 minut) in Jozefa Bojsa, dvanajsturno predavanje: posvečeno Anaharsisu Klocu (1973, 15 minut), kot tudi video delo Raše Todosijevića Was ist Kunst, Marinela Koželj? (1979, 16 minut).

Razstava se osredotoča na predstavitev umetnikovega performansa-akcije in izvaja dvojno pripoved, ki kaže na obstoj klasifikacije značaja performansa, pri čemer se ločijo analitični, ekspresivni in vedenjski performans, znotraj katerega se izražajo individualni odnosi do družbenih tem – družbenega okolja in položaja umetnika, vprašanj, povezanih s položajem žensk, pa tudi telesa kot umetniške kategorije. Predstave obravnavajo kognitivne in miselne procese posameznikov, da bi preizprašale kompleksnejše vloge delovanja znotraj kolektiva in sobivanja.

KJE? Muzej savremene umetnosti Beograd

KDAJ? do 16. junIJa 2025

Muzej savremene umetnosti u Beogradu

Noć je pala na sve što smo izbegavali

Razstava Tomice Radulovića ne predstavlja slik, temveč fotografije, zamrznjene spomine, pa tudi zgodovinsko resničnost, ki je lahko osebna in tudi vsakogaršnja. Kot ko se preveč približaš in postane tvoja realnost zamegljena, slike v tem ciklu ne bi več opisovale sveta, temveč bi ga lomile, razbijale in ponovno sestavljale kot temen kalejdoskop. Pod površino vsakega kadra se skriva odsotnost: telesa so razdrobljena, pogledi zakriti, prizori kruto režirani. Namesto neposrednega srečanja dobimo distanco, odlog, senco. Avtor uporablja Claudovo ogledalo, rentgenski pogled in celo Batajevega Acefala, da nas uvede v obsesivni prostor žrtvovanja, voajerizma in poželenja. Te podobe niso prizori sveta, temveč svet v trenutku, ko ni več berljiv. Prizori kot rane, pogledi kot dotiki, pomeni kot mediacije. Za vsakim okularjem se skriva vprašanje: kaj ste v resnici pripravljeni videti, ko pogledate? Več o tem si preberite v intervjuju z umetnico, ki ga je na spletni strani galerije U10 opravila Mia Ćuk.

KJE? Galerija U10

KDAJ? do 3. maja

Galerija U10, Tomica Radulović

Between Thresholds

Razstava Aleksandre Branković z naslovom Between Thresholds, ki se naslanja na tridelno strukturo obredov prehoda Arnolda Van Genepa, raziskuje življenjske krizne situacije, ki zaznamujejo rušenje statusa quo. Razstava skozi slike in instalacije preučuje trenutke, ko se posamezniki in družbe znajdejo med starim in novim, v prostoru negotovosti in transformacije. Sam galerijski prostor – galerija Kula, ki ima več nivojev, ima pripovedno vlogo, sledi procesu prehoda iz ene realnosti v drugo in skozi tri enote sledi trem fazam obreda prehoda: ločitev, marginalizacija, integracija.

Razstava se začne z motivi propada znanega sveta. Upodobitve zapuščenih in porušenih domov, osamljenosti in izgubljenosti simbolizirajo trenutek, ko posameznik ali družba zapusti obstoječe okvire in se obiskovalec med premikanjem po prostoru sreča z deli imerzivne narave. Prevladujejo instalacije, ki odražajo specifičnost liminalne faze – prostora med ruševinami preteklosti in še neizgrajeno prihodnostjo. Na koncu obiskovalec izstopi iz liminalnosti in vstopi v prostor, kjer se vzpostavi nov red. Preobrazba je končana in nov svet prevzame mesto starega. Skozi tri faze, ki sledijo poteku obreda prehoda, “Between Thresholds” raziskuje krize kot trenutke izgube, a tudi kot nujne prostore transformacije.

KJE? Galerija Kula Cetinjska

KDAJ? do 27. aprila

Aleksandra Branković. Kula Cetinjska

Nebo je puno iskri, sve što nam treba je predaleko

Ana Knežević, interdisciplinarna umetnica, znana po svojem delu s svetlobo, zvokom in prostorom, s temi instalacijami raziskuje meje zaznavanja in doživljanja. Instalacije vabijo gledalce, da se potopijo v abstraktne prostore, kjer se prepletajo svetlobni in zvočni elementi, kar ustvarja meditativno vzdušje, ki spodbuja introspekcijo in refleksijo. Če imate radi Jamesa Turrella, vam bo ta razstava zagotovo všeč, saj je svetloba njen glavni akter. Instalacija vključuje dve najnovejši svetlobno-zvočni instalaciji, narejeni posebej za galerijski prostor November: instalacijo We lie among our atoms and I speak to you ter instalacijo There is no ground here. Na razstavi so predstavljene tudi risbe iz serije Micro Tuning, ki bodo postavljene kot ambientalna instalacija.

KJE? Galerija Novembar

KDAJ? do 25. maja

Galerija Novembar

NITI IMA NITI NEMA

Razstava NITI IMA NITI NEMA Dimitrija Popovića je kot miselni eksperiment v steklu, instalacija, ki ne ve, ali želi biti risba ali skulptura, zato ji na koncu uspe biti in prvo in drugo in nekaj povsem tretjega. Material, iz katerega je narejena, muransko steklo, je sam po sebi paradoks: tekočina, ki se pretvarja, da je trdna. Nekaj ​​poetičnega je v ideji, da je vse začasno, a hkrati tudi, da začasno lahko traja dovolj dolgo, da nas pritegne, ustavi, da nas prisili, da gledamo dlje, kot smo načrtovali. Ta instalacija nas spominja, da je zaznavanje nestabilna stvar in da je vse odvisno od zornega kota, iz katerega gledaš. Prozornost stekla se zdi krhka, skoraj eterična, a ni jo lahko dojeti. Meje med dimenzijami se brišejo in ostajamo nekje med vidom in pomenom, poskušamo dojeti obliko, ki nam vedno znova izginja. In to je morda celotna poanta – da nič ni fiksno, da se pomen premika z nami.

KJE? Galerija Doma Omladine

KDAJ? do 4. maja

Dom Omladine, Dimitrije Popović