Aktualne razstave v Beogradu, ki jih je vredno obiskati

Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.

Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.

Ilija Bosilj: trijumf umetnosti

Retrospektivna razstava Ilija Bosilj: trijumf umetnosti prinaša približno sto del tega sodobnega umetnika samouka iz muzejskih in zasebnih kolekcij, med katerimi so mnoga prvič na ogled javnosti. Uvodna besedila članov SANU omogočajo vpogled v njegov opus, ki se izmika enoznačnim interpretacijam. Ilija Bosilj (1895–1972) iz Šida je študiral pri Savu Šumanoviću, med bivanjem na Dunaju pa se je seznanil s Klimtovimi deli. Prva dela je ustvaril leta 1957, slikal pa je vse življenje in razvijal osebni likovni jezik. Njegov opus obsega več kot dva tisoč del, revija Raw Vision pa ga je leta 2002 uvrstila med 50 art-brut klasikov. Razstava raziskuje umeščanje Bosilovega slikarstva v umetnostno zgodovino, analizira njegov razvoj in kontroverzno dejanje slikanja pred komisijo. Poseben segment je namenjen povezavi njegovega ustvarjanja z enformelom, pa tudi dialogu z opusom Raše Todosijevića, ki mu je posvetil serijo “Ilija na nebu”.

KJE? Galerija Srpske akademije nauke i umetnosti

KDAJ? do 8. junija

Pomracenje, 1961. kolekcija muzejailijanum, Šid

Javno telo

Po uspešni predstavitvi razstave “Javno telo” v Kulturnem centru Srbije “Ivo Andrić” v Pekingu, Muzej sodobne umetnosti v Beogradu predstavlja ločen segment razstave, osredotočen na filme in video dela.

V Muzeju sodobne umetnosti bodo na prvem nadstropju prikazani filmi in video dela umetnikov nove umetniške prakse – beograjskega konceptualnega kroga, ki se je oblikoval in razvijal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Srbiji vzporedno s svetovnimi trendi konceptualne umetnosti. Občinstvo si bo lahko ogledalo posnetek performansa Marine Abramović Oslobađanje memorije/Osvoboditev spomina (1976, 50 minut), film Neše Paripovića N.P. 77 (1977, 22 minut), dva filma Zorana Popovića – Art Event, Galerija Richard Demarco, Edinburg, avgust 1973 (1973, 9 minut) in Jozefa Bojsa, dvanajsturno predavanje: posvečeno Anaharsisu Klocu (1973, 15 minut), kot tudi video delo Raše Todosijevića Was ist Kunst, Marinela Koželj? (1979, 16 minut).

Razstava se osredotoča na predstavitev umetnikovega performansa-akcije in izvaja dvojno pripoved, ki kaže na obstoj klasifikacije značaja performansa, pri čemer se ločijo analitični, ekspresivni in vedenjski performans, znotraj katerega se izražajo individualni odnosi do družbenih tem – družbenega okolja in položaja umetnika, vprašanj, povezanih s položajem žensk, pa tudi telesa kot umetniške kategorije. Predstave obravnavajo kognitivne in miselne procese posameznikov, da bi preizprašale kompleksnejše vloge delovanja znotraj kolektiva in sobivanja.

KJE? Muzej savremene umetnosti Beograd

KDAJ? do 16. junIJa 2025

Muzej savremene umetnosti u Beogradu

Postavka

Iz besedila Sandre Kalebić: Na razstavi „Postavka” v Galeriji Rima Nina Ivanović predstavlja dela, ki izhajajo iz dolgoletne prakse fotografiranja procesa nastajanja razstav. Umetnica ustvarja risbe z žico, medij, ki ga uporablja že več kot desetletje, začenši z lastnim arhivom fotografij, ki jih je posnela med instalacijami. Ninina dela iz žice nastajajo na podlagi fotografij, ki jih intenzivno in predano posname, bodisi med potovanji bodisi v vsakdanjih situacijah in srečanjih. Ta razstava se je rodila iz takšnega konglomerata fotodokumentacije. Čeprav Nina aktivno ustvarja na področju umetniške fotografije, tega specifičnega in obsežnega opusa ne bi mogli imenovati serija, ker so fotografije nastajale spontano, v teku več kot desetih let, na različnih krajih in ob različnih priložnostih.

KJE? Galerija Rima

KDAJ? do 9. junija

Lidija, Natalija i Jelena, 2025, žica, 112×105 cm

RISK LINE

Razstava Risk line se ukvarja s problematiko linije in njene uporabe v sodobni umetniški praksi. In čeprav je linija še posebej pomembna v klasični risbi, kjer prevzame vlogo površine, volumna in nosilca oblike, le-ta ne preneha vzbujati zanimanja v sodobni umetniški praksi, ki širi možnosti linije in same risbe, ne zanašajoč se več le na klasičen substrat, kot je papir, temveč eksperimentira z različnimi materiali, kot so: les, karton, poliester, steklo, stenska površina, vezan les, kovina, terakota, vosek, pesek, beton, sneg, tekstil …

Na razstavi bo svoja dela promovirala mlada generacija umetnikov: Adrien Ujhazi, Tijana Jevrić, Bogoljub Đoković, Luka Katić, Aleksandar Stanojević Kempa, Miloš Fath. Avtorica projekta je Svetlana Mladenov.

Umetniki, prisotni na tej razstavi, so sprožili nove trende v disciplini risanja, in sicer tiste, ki se opirajo na raziskovanje same lniije. Obravnava se dvoumno: kot meja in sredstvo ločitve, kot pot do razrešitve in združitve, kot nestabilen rob, s katerega je enostavno zdrsniti, kraj srečanja in prečkanja, kot simbol življenja, pot do intelektualne kontemplacije in miselne refleksije. Črte so lahko enake, vzporedne, se lahko sekajo, prehajajo druga ob drugi, so prekinjene, v vrtincu, ravne in vijugaste … Preplet linij lahko tvori mrežo, ki glede na kontekst nosi veliko različnih pomenov.

KJE? Galerija Doma Omladine

KDAJ? do 18. maja

Photo: Dom Omladine, Tijana Jevrić

Nebo je puno iskri, sve što nam treba je predaleko

Ana Knežević, interdisciplinarna umetnica, znana po svojem delu s svetlobo, zvokom in prostorom, s temi instalacijami raziskuje meje zaznavanja in izkušnje. Instalacije vabijo gledalce, da se potopijo v abstraktne prostore, kjer se prepletajo svetlobni in zvočni elementi, kar ustvarja meditativno vzdušje, ki spodbuja introspekcijo in refleksijo. Če vam je všeč James Turrell, vam bo ta razstava zagotovo všeč, saj je svetloba njen glavni akter. Instalacija vključuje dve najnovejši svetlobno-zvočni instalaciji, narejeni posebej za galerijski prostor November: instalacijo We lie among our atoms and I speak to you ter instalacijo There is no ground here. Na razstavi so predstavljene tudi risbe iz serije Micro Tuning, ki bo postavljena kot okoljska instalacija.

KJE? Galerija Novembar

KDAJ? do 25. maja

Galerija Novembar

Put (The Path)

Če vam bodo Terazije spotoma na poti na kavo s prijateljico ali pa se odločite peš domov, zavijte v prehod, ki povezuje Terazije in Trg Nikole Pašića, ki vas bo hitro pripeljal do Ulične galerije, kjer si lahko ogledate kovinski projekt o izkušnji izgube in preobrazbe – osebne in kolektivne. Združuje umetnike iz Beograda, ki razmišljajo o spremembah v svojem življenju in praksi v zadnjih treh letih. Izhodišče je 24. februar 2022. Od tega skupnega trenutka je vsak umetnik šel svojo pot. Zdaj se njihove poti prepletajo tukaj, v Beogradu.

Projekt je strukturiran okoli petih faz sprejemanja. Vsaka razstava je posvečena eni od teh faz – kot stanju, izkušnji, koraku na poti. Umetniki jih interpretirajo in preimenujejo iz lastne perspektive, pri čemer delijo osebne vpoglede in čustva.

KJE? Ulična Galrija

KDAJ? do 3. julija

Od NOB-a do popularne kulture: Vojin Stojić

V galeriji B2 so odprli razstavo kiparja Vojina Stojića (1921–2001) z naslovom „Od NOB-a do popularne kulture“. Predstavljenih je bilo 25 del, nastalih med letoma 1950 in 1998 – od skic do spomenikov, v bronu, lesu, varjeni medenini.

Stojić je bil avtor več deset javnih spomenikov, profesor na FLU in prevajalec ključnih teoretičnih besedil, a je imel v Srbiji le štiri samostojne razstave. Čas je, da se to spremeni. Njegovo najbolj znano delo, Spomenik Kosmajskemu partizanskemu odredu, je od simbola spomina že zdavnaj postal ikona pop kulture. Pojavlja se v videoigrah, filmih, glasbenih videospotih in celo kot skulptura iz LEGO kock. Na razstavi spremljamo Stojićev notranji boj med intimnim in monumentalnim, skozi oblike, ki utripajo z energijo povojnega modernizma. In ob pogledu na te skulpture se je vredno vprašati: česa se spominjamo in kaj pozabljamo? In kje je v tej igri spomina mesto umetnika?

KJE? Galerija B2

KDAJ? do 20. junija

Photo: Vladimir Popović