Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.

Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.

SneakPeak: Mapiranje nevidljivog

SneakPeak: Mapping the Invisible je vizualna študija na presečišču objektivnega in osebnega. Razstava plakatov umetnika Dušana Lilica postavlja izhodišče: fotografija – čeprav zvesta – pogosto ne more v celoti prenesti bistva gorske izkušnje in zato ni zadostna za beleženje avtorjevega trenutka. Alpinizem in motiv vrhov tukaj služita kot metafora za introspekcijo in iskanje ravnovesja, za raziskovanje lastnih dihalnih ritmov, vzorcev in misli, ki jih navdihuje bivanje v naravi. Skozi kombinacijo fotografije in abstraktnega oblikovanja razstava ponuja vpogled v to, kako nas višine spodbujajo, da se zazremo globoko v sebe in obiščemo notranje poti, s katerih smo nenamerno skrenili.

KJE? Galerija Kula Cetinjska

KDAJ? do 30. novembra

Performans „Vežba uljudnosti“ – Marija Iva Gocić in Rob Hesp

“V ustih se mi nabira: slina se premika naprej, da bi naletela na predmet. Njegovi zaobljeni robovi in ​​dlačice čutijo moje dlesni, mehko notranjost mojih lic in neba. Majhen, formalen prodor – pritisk, drgnjenje, znotraj mojih ustnic. Nadzorovano, natančno, previdno. Vstopam vase. Moja usta se napolnijo s tekočino, ki se razlije in raztegne, spremeni v peno. Čutim lahkotnost te pene, čutim mehurčke v ustih. So lažji, kot bi morali biti, kot da bi bili umetni, predelani. Telesni izločki se obnašajo drugače. Moja usta so kasneje polna krvi, ki je težja. Gostejša. Bolj izrazita, vlaknata. Lahko jo okusim. Lahko jo voham. In ko razprem ustnice in jo izpljunem, z udarcem pade v vedro in se nekaj časa noče mešati z drugimi tekočinami. Vse skupaj se zdi kot dolgo opravičilo, kot samozanikanje – kot gesta prijaznosti, poskus vljudnosti. Ni samo v moji naravi, da grizem, lažem ali uničujem. Z vajo se premaknem od čutnega in erotičnega k neresnici, k poskusu, da nekaj ohranim, predstavim, obvladam. Da skrijem resnico, namesto da bi jo razkril. Morda je resnica obtičala v režah med tvojimi zobmi ali prilepljena na mehko nebo; morda se skriva pod jezikom ali v zaobljeni cevki tvojega grla.”

Photo: Umetnički prostor U10

KJE? Umetnički prostor U10

KDAJ? 11. novembar, 18-22h

Mitologija svakodnevice

Razstava Mitologija svakodnevice (Mitologija vsakdanjega življenja) v Galeriji DOTS združuje dela Marine Marković, Astrid Oudheusden, Monike Sigeti in Ane Simić, umetnic različnih generacij in poetik. Vse vidijo vsakdan kot prostor, kjer se osebno in univerzalno prepletata, umetnost pa preobraža minljivo v trajno. Marina Marković postavlja telo v središče svojih del, kjer ga prikaže kot prostor, kamor se vpisujejo temeljni antagonizmi ženskega obstoja. Telo je hkrati biološko dejstvo in kulturni konstrukt, mesto družbenih norm. Skozi pastelne tone in natančne linije Marković ustvarja kontrast med zunanjo estetiko in surovim izkustvom, pri čemer razkriva, da estetizacija bolečine lahko postane sredstvo oblikovanja identitete. Astrid Oudheusden odkriva skrite pomene v vsakdanjih prizorih. Njena dela ne vsiljujejo narative, temveč ustvarjajo meditativno atmosfero, v kateri zasebno postaja univerzalno. Barva, svetloba in skrbno izbrani kader spreminjajo vsakdanje prizore v znake, ki presegajo osebno. Monika Sigeti spreminja znano v fantastično, odpira prostor, v katerem identiteta in telo nista stabilni kategoriji. Ana Simić ustvarja digitalne risbe, ki intimno izkušnjo pretvarjajo v novo ikonografijo sodobnega ženskega življenja, s simboličnimi podobami, ki delujejo onkraj zasebnega.

Po besedah kustosinje Ane Simone Zelenović izbor umetnic deluje kot kolaž: odraža raznolikost ženskih izkušenj, pri čemer osebno postaja temelj novih mitov in kolektivnega spomina.

KJE? Galerija Dots

KDAJ? do 29. novembra

Questions in a World of Blue

V seriji Questions in a World of Blue (Vprašanja v Svetu Modrine) Anka Arsenić (shoegiegaze) razvija vizualno pripoved, ki se odvija v prostoru med introspekcijo in vsakdanom. Na prvi pogled so prizori preprosti: antropomorfizirana miš si umiva zobe, sedi pred prenosnikom, gleda v zvezde ali tava skozi nespečnost. Toda pod to preprostostjo se skriva zapleten čustveni pejsaž, zemljevid notranjih stanj, ki nihajo med melanholijo, ironijo in nežnostjo. Miš v Ankini interpretaciji ni zgolj lik, temveč projekcija tistega dela nas, ki ostaja tih, skrit in ranljiv. Je figura prepoznavnosti, majhen opazovalec življenja, ki ponavlja človeške rituale in jih s tem spreminja v kontemplativne geste. V njenih gibih prepoznamo lastne navade in strahove, utrujenost in potrebo po miru. V tem smislu Ankino delo deluje kot ogledalo, v katerem se vsakodnevno, skoraj nehote, soočamo z lastno krhkostjo.

Te ilustracije delujejo kot fragmenti dnevnika, vendar brez besed. Vsak prizor, izveden v zadržani, natančni formi, vabi k razmisleku o minljivosti, o načinu, kako čustva prehajajo skozi nas in se vračajo v drugačni obliki. Ravno ta redukcija, odsotnost narativa, omejena barvna paleta in preprosta kompozicija omogočajo, da čustva postanejo berljiva in univerzalna. Serija je zasnovana kot majhna prostorska pustolovščina. Uokvirjena dela visijo na stenah, fanzin med listanjem nežno šelesti pod prsti, s stropa pa se zibljejo miši-lutke, ki delujejo, kot da so pravkar skočile iz risb in se odločile sprehoditi po prostoru. Vse skupaj deluje kot rahlo premaknjen vsakdan, taisti, v katerem živimo tudi mi – le v Ankinem ritmu in barvah.

KJE? Galerija Kula Cetinjska

KDAJ? do 2. novembra

Ide maca oko tebe…

“To je že drugič, da Selena razstavlja v naši galeriji, vendar verjamem, da najboljši del njene kariere šele prihaja,” je ob odprtju razstave dejal Srđan Šaper, ustanovitelj galerije Novembar. Umetnostna zgodovinarka dr. Jasmina Čubrilo je izpostavila dve ključni tematski celoti: kontekst, v katerem je Vicković začela umetniško pot, in motiv igrače, značilen za devetdeseta, ki se razlikuje od sodobnega slikarstva. “Osnovna karakteristika Seleninega slikarstva je hkratno prikazovanje nasprotij, nelagodja in užitka. Ona neznosno lahkost bivanja ne predstavi kot znosno, temveč zabavno,” je zaključila Čubrilo.

Razstava Ide maca oko tebe… (Muca gre okoli tebe) prikazuje risbe in slike, nastale v zadnjih letih, ter nadaljuje sodelovanje z galerijo, kjer je Selena prvič razstavljala leta 2019. “V Novembru so odprtja vedno čudovita, dela pa doživim povsem drugače kot v ateljeju,” je povedala umetnica.

KJE? Galerija Novembar

KDAJ? do 30. novembra

Photo: Galerija Novembar

Thriller

Symmetry Julije Zaharijević prikazuje mlada dekleta na maturi v Beogradu v 2000-ih, oblečena v modo, ki spominja na prepoznavne stile tistega časa. Med njimi stoji pripadnik Švicarske garde v uniformi, ki se od 16. stoletja ni spremenila in je navdihnjena z Rafaelovimi freskami (vizualno komično, a zaščiteno z institucijo, ki jo predstavlja). Slika postavlja v kontrast mladost in trajnost institucionalne podobe, pri čemer ostaja vloga stražarja med dekleti nejasna.

Behin Ruzbeh predstavlja skupino majhnih olj na bombažnem platnu. Njihov izraz se giblje med figuralnostjo in abstrakcijo ter izhaja iz umetničinega zanimanja za način, kako ženski stereotipi delujejo znotraj konteksta ustvarjanja pomena. Dela prikazujejo modne predmete in detajle, katerih značaj vzbuja občutek hkratne skrbi in strahu.

KJE? Umetnički prostor Autokomanda

KDAJ? do 22. novembra

Photo: Umetnički prostor Autokomanda

Prekretnice ka modernosti: Umetnost društva 1900–1945

Razstava, ki bo odprta prihodnji dve leti, zaznamuje začetek novega večletnega cikla Muzeja, v okviru katerega bodo tri velike postavitve ponovno poudarile vrednost zbirke, ki zajema umetniška dela od leta 1900 do danes. Prvi del cikla, Prekretnice ka modernosti: Umetnost društva 1900–1945 (Prelomnice v moderno: Umetnost družbe 1900–1945), ponuja večplastno branje razvoja umetnosti v Srbiji in Jugoslaviji v prvi polovici 20. stoletja. Skozi več kot 400 del in 150 avtorjev Muzej predstavlja zbirko ne kot linearen niz slogov, temveč kot dediščino, ki oblikuje razumevanje umetnosti in družbe. Razstava vodi občinstvo skozi kronološka in tematska poglavja: od prvih modernističnih prebojev in avantgardnih eksperimentov do umetniških praks tridesetih let, ki odražajo družbene razkole in introspektivna iskanja. Tematski sklop raziskuje mesto in meščansko identiteto kot kronista modernizacije, portret kot “obraz epohe”, gibanje skozi formo in telo ter plastiko in relief kot možnosti prostorskega izraza.

Poseben poudarek predstavlja serija mini-razstav Portret jednog umetnika (Portret enega umetnika), s ključnimi figurami predvojnega modernizma, kot so Petar Dobrović, Sava Šumanović, Milena Pavlović Barilli in Nadežda Petrović. Kustosi Mišela Blanuša, dr. Rajka Bošković in Žaklina Ratković postavljajo zbirko v dialog med umetnostjo in družbo, potrjujejoč vrednost zbirke in temeljno vlogo Muzeja pri ohranjanju ter razumevanju kulturne dediščine.

KJE? Muzej savremene umetnosti Beograd

KDAJ? do 1. marca 2027

Photo: Muzej savremene umetnosti Beograd

9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI

V treh prostorih Kulturnega centra Beograda je odprtih sedem razstav v okviru projekta 9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI (9 SAMOSTOJNIH RAZSTAV). V Likovni galeriji so razstavljali Nina Ivanović, Milica Crnobrnja Vukadinović in Goran Despotovski, v galeriji Podroom Ana Mušćet in Mladen Bundalo, medtem ko sta imela v galeriji Artget samostojni razstavi Filip Rađenović in Luka Trajković.

Zaradi zmanjšanja proračuna se je kustoski tim KCB odločil združiti projekte, načrtovane za drugo polovico leta, v en termin. Naslov projekta namiguje tudi na dve razstavi, ki nista bili realizirani. Nina Ivanović skozi Topčiderko raziskuje usodo reke v Beogradu in posledice človekove brezbrižnosti, medtem ko Milica Crnobrnja Vukadinović v Mikro teritorijah vodi obiskovalce skozi osebne prostore osame. Goran Despotovski v Uzlazni/silazni (ASC/DESC) prikazuje depersonalizirane figure, ki simbolizirajo nemoč in neavtentičnost. Mladen Bundalo v Domus vulgaris raziskuje dom kot živečo entiteto z lastno zgodovino in izzivi sodobne družbe. Ana Mušćet v Korpus: Passion Fruit. Albedo skozi video in site-specific instalacijo obravnava kolektivne travme, navdihnjene z nasilno odvedenimi osebami med Domovinsko vojno.

Filip Rađenović v Naboj prikazuje drag like z vidnimi sledovi nasilja, izpostavljajoč izkušnje LGBT+ oseb, medtem ko Luka Trajković v Odakle zovem s fotografijo posreduje filmski dramaturški vpogled v neizrečene zgodbe in subtilne, skoraj neulovljive trenutke. Projekt 9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI kaže, kako KCB odgovarja na finančne in družbene izzive, potrjujoč zavezanost podpori sodobnim umetnikom ter spodbujanju dialoga o tem, komu kultura pripada in za koga se ustvarja.

KJE? Kulturni centar Beograd

KDAJ? do 31. decembra