Aktualne razstave v Beogradu, ki jih je vredno obiskati

Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.

Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.

Living Matter, Dying Matter: Živa materija, umiruća materija

Sveta Šer raziskuje sodobno materialnost skozi transformacijo, razpad in ponovno vzpostavitev odnosa med človekom in okoljem. Izhajajoč iz “arheologije modernosti”, se umetnica ukvarja s predmeti, ki so izgubili svojo prvotno funkcijo in prestopili mejo uporabnosti. Skozi vizualno in konceptualno delo umetnica vzpostavlja dialog s fenomenologijo Martina Heideggerja in idejo o “stvareh po sebi”, predmetih, ki presegajo funkcijo in pomen. Razstava odpira vprašanja o mejah vidnosti in možnosti umetnosti, da zabeleži trenutke transformacije, ki sicer ostanejo neopaženi.

KJE? Galerija Kula Cetinjska

KDAJ? do 21. decembra

Photo: Bojana Filipović

Symposium

Razstava Filipa Savkovića “Simpozij” predstavlja logično nadaljevanje njegovega dolgoletnega zanimanja za ljubezen kot univerzalno človeško izkušnjo. Savković z risanjem neposredno na stene galerije prostor preoblikuje v nekakšen tempelj, razdeljen na tri enote, ki spremljajo življenje para, izgubo in ponovno združitev. Sinkretično združuje reference iz antične, vzhodne in sodobne kulture ter tako gradi vizualno pripoved o ljubezni kot sili, ki povezuje življenje in smrt. Figure, anakronistično postavljene med preteklost in sedanjost, vabijo opazovalca k osebnemu, svobodnemu branju mita.

KJE? Umetnički prostor U10

KDAJ? do 27. decembra

ROOM 0

Iz besedila kustosinje razstave Jelene Pavićević: Razstava “ROOM 0“ umetnice Isidore Branković problematizira telo kot osrednji instrument analize, vztrajanja in reprezentacije, družbeno-ekonomskih, razrednih in biopolitičnih odnosov. Avtorica telo obravnava kot prostor vpisa institucionalnih kod in družbenih norm, pa tudi kot materialni element, ki je sposoben artikulirati razpoke v redu, ki ga definira. V tem smislu “ROOM 0“ presega prostorsko definicijo razstave in deluje kot ničelna točka subjektivacije, polje stratifikacije identitete v interakciji s kapitalističnimi, postjugoslovanskimi in neoliberalnimi strukturami moči. Dela na razstavi performativno aktivirajo različne modalitete subjektivne izkušnje: izpostavljanje, obremenitev, blokado, zanikanje čutov, ritualni prenos glasu, horizontalno feministično kohezijo, prečkanje profesionalnih in razrednih meja ter mehanizme poniževanja in seksualizacije. Te geste ne delujejo le skozi narativ, temveč delujejo kot mikropolitične intervencije, ki mapirajo prekrivajoče se režime vidnosti: kaj je prepoznano kot umetnost, kaj je zabeleženo kot delo in kaj ostaja nevidno, a depolitizirano v vsakdanjem življenju.

KJE? Galerija Doma Omladine

KDAJ? do 28. decembra

Dom omladine Beograd

Irena Lagator Pejović i Jelena Micić: Popis – materija, umetnost, kapitalizam

Razstava v Salonu MSU prinaša pregled dosedanjega ustvarjanja Irene Lagator in Jelene Micić, skupaj z novimi deli, ki sledijo njunim osrednjim izhodiščem: načinom, kako materiali in materialnost oblikujejo urbane, socialne in kulturne krajine. Izhajajoč iz vsakdanjega življenja ter javnih in zasebnih prostorov, raziskujeta politične in družbene implikacije različnih materij, skozi katere se odpirajo vprašanja sodobne sistemske krize, ogrožene biotske raznovrstnosti in vse hitrejših tokov kapitalističke proizvodnje in potrošnje. Za obe avtorici sta ključna zbiranje, arhiviranje in vztrajno preizpraševanje materialov, ki postanejo tako medij kot nosilec družbeno-ekonomskih razmerij, pa tudi prostor novih vizualnih interpretacij. Njuna dela – od slik in objektov do instalacij ter site-specific intervencij – pogosto nastajajo iz nakopičenih fragmentov surovin, ready-made elementov in industrijskih artefaktov. V teh strukturah se prelivajo barvna polja, rastri, embalaža, tekstil, pigmenti in sledi potrošnje. Vsak od teh materialov nosi svojo ekonomijo pomenov, avtorici pa jih aktivirata tako, da razkrivata skrite povezave med družbenimi navadami, tržnimi mehanizmi in osebnimi izkušnjami.

S proučevanjem globalnih standardov prehrambne in farmacevtske industrije, posttranzicijskih statusov modernističnih simbolov ali vizualnih procesov, ki oblikujejo našo potrošniško zavest, Lagator in Micić ponujata subtilne, a natančne kritične uvide v posledice, ki jih sodobne ekonomske in tehnološke logike puščajo na posamezniku in skupnosti. Kustos razstave: Miroslav Karić

KJE? Salon Muzeja savremene umetnosti

KDAJ?do 23. februarja 2026

Irena Lagator Pejović, Ovo više nije pejzaž. Tolerancija, transperentnost, tranzicija, 2020 – Foto: Lazar Pejović. / Jelena Micić, Plastik ist plastisch (detalj) 2021- Foto: Jelena Micić

NOVA EROTIKA

V soboto, 20. decembra, bo v Kvaki 22 v Beogradu odprta razstava NOVA EROTIKA, umetniški projekt, ki raziskuje žensko erotiko z vidika ženskega pogleda in telesu vrača subjektivnost. Vstop je prost, obiskovalci pa bodo imeli možnost kupiti ekskluzivni koledar, ki je nastal med izvajanjem projekta. NOVA EROTIKA na novo preučuje upodabljanje ženskega telesa skozi zgodovino vizualne umetnosti in ustvarja nov, pristen prostor ženske čutnosti.

Serija vključuje osem fotografij žensk v različnih okoljih, med fizičnim delom, v naravi, med treningom ali med intimnim samozadovoljevanjem, vse do visoko stiliziranih modnih prizorov. Vsaka fotografija raziskuje edinstven odnos ženske do njenega telesa, prostora in kamere. Ženske niso prikazane kot objekti poželenja, temveč kot glavne akterke lastnega užitka in spolnosti. Projekt ne vztraja pri eni sami estetiki, temveč odraža raznolikost v pristopu, odnosu do kamere in stopnji golote, kar je v skladu z naravno energijo vsake od fotografiranih žensk. V določenih prizorih motivi iz kanona seksualizacije žensk, kot je na primer mehanična delavnica, dobijo novo kontekstualno preobrazbo.

Ustvarjalno ekipo projekta sestavljajo Jelena Pantelić (kreativno vodstvo, fotografija in oblikovanje), Milica Terzić (kreativno vodstvo in produkcija), Emilija Terzić (fotografija in oblikovanje) in Ana Ostojić (produkcija). NOVA EROTIKA je oda ženski erotiki, videni od znotraj, je intimna in osvobajajoča. Glasbeni program na otvoritvi razstave bodo dopolnili Banger Manger 1312 in Boogie Boys.

KJE? Kvaka 22

KDAJ? do 31. decembra

DAS UNSICHTBARE/ THE INVISIBLE / NEVIDLJIVO / AU-DELÀ DU REGAR

V svojih risbah umetnica Jovana Ilić raziskuje psihologijo, plasti uma in različne načine, kako zaznavamo svet, pri tem pa se dotika tistega, kar nas v temelju oblikuje. Z glasbo, besedami, instinktivnim gibom ter serijskimi risbami in fotografijami opazuje formo, lik in prisotnost, pa tudi vzorce in stereotipe, ki nas določajo. Njena dela nas vabijo k premisleku lastnih ranljivosti ter napetosti med prikrivanjem in razkrivanjem. Jovana raziskuje tisto nevidno, prostor med svetlobo in senco, nadzorom in neredom, zasebnim in skupnim. To nevidno ni odsotnost, temveč prag zavesti, svojevrstno zatočišče pristnih čustev in notranjih resnic, ki so v središču njenega ustvarjanja.

Ta dela odpirajo prostor za razmislek o dualnostih, ki nas oblikujejo: moč in krhkost, empatija in ego, tradicija in inovacija, individualnost in potreba po pripadnosti ter načinih, kako se te napetosti prepletajo v vsakem izmed nas.

KJE? Galerija X Vitamin

KDAJ? do 7. januarja 2026

Photo: Galerija X vitamin

Prekretnice ka modernosti: Umetnost društva 1900–1945

Razstava, ki bo odprta prihodnji dve leti, zaznamuje začetek novega večletnega cikla Muzeja, v okviru katerega bodo tri velike postavitve ponovno poudarile vrednost zbirke, ki zajema umetniška dela od leta 1900 do danes. Prvi del cikla, Prekretnice ka modernosti: Umetnost društva 1900–1945 (Prelomnice v moderno: Umetnost družbe 1900–1945), ponuja večplastno branje razvoja umetnosti v Srbiji in Jugoslaviji v prvi polovici 20. stoletja. Skozi več kot 400 del in 150 avtorjev Muzej predstavlja zbirko ne kot linearen niz slogov, temveč kot dediščino, ki oblikuje razumevanje umetnosti in družbe. Razstava vodi občinstvo skozi kronološka in tematska poglavja: od prvih modernističnih prebojev in avantgardnih eksperimentov do umetniških praks tridesetih let, ki odražajo družbene razkole in introspektivna iskanja. Tematski sklop raziskuje mesto in meščansko identiteto kot kronista modernizacije, portret kot “obraz epohe”, gibanje skozi formo in telo ter plastiko in relief kot možnosti prostorskega izraza.

Poseben poudarek predstavlja serija mini-razstav Portret jednog umetnika (Portret enega umetnika), s ključnimi figurami predvojnega modernizma, kot so Petar Dobrović, Sava Šumanović, Milena Pavlović Barilli in Nadežda Petrović. Kustosi Mišela Blanuša, dr. Rajka Bošković in Žaklina Ratković postavljajo zbirko v dialog med umetnostjo in družbo, potrjujejoč vrednost zbirke in temeljno vlogo Muzeja pri ohranjanju ter razumevanju kulturne dediščine.

KJE? Muzej savremene umetnosti Beograd

KDAJ? do 1. marca 2027

Photo: Muzej savremene umetnosti Beograd

9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI

V treh prostorih Kulturnega centra Beograda je odprtih sedem razstav v okviru projekta 9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI (9 SAMOSTOJNIH RAZSTAV). V Likovni galeriji so razstavljali Nina Ivanović, Milica Crnobrnja Vukadinović in Goran Despotovski, v galeriji Podroom Ana Mušćet in Mladen Bundalo, medtem ko sta imela v galeriji Artget samostojni razstavi Filip Rađenović in Luka Trajković.

Zaradi zmanjšanja proračuna se je kustoski tim KCB odločil združiti projekte, načrtovane za drugo polovico leta, v en termin. Naslov projekta namiguje tudi na dve razstavi, ki nista bili realizirani. Nina Ivanović skozi Topčiderko raziskuje usodo reke v Beogradu in posledice človekove brezbrižnosti, medtem ko Milica Crnobrnja Vukadinović v Mikro teritorijah vodi obiskovalce skozi osebne prostore osame. Goran Despotovski v Uzlazni/silazni (ASC/DESC) prikazuje depersonalizirane figure, ki simbolizirajo nemoč in neavtentičnost. Mladen Bundalo v Domus vulgaris raziskuje dom kot živečo entiteto z lastno zgodovino in izzivi sodobne družbe. Ana Mušćet v Korpus: Passion Fruit. Albedo skozi video in site-specific instalacijo obravnava kolektivne travme, navdihnjene z nasilno odvedenimi osebami med Domovinsko vojno.

Filip Rađenović v Naboj prikazuje drag like z vidnimi sledovi nasilja, izpostavljajoč izkušnje LGBT+ oseb, medtem ko Luka Trajković v Odakle zovem s fotografijo posreduje filmski dramaturški vpogled v neizrečene zgodbe in subtilne, skoraj neulovljive trenutke. Projekt 9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI kaže, kako KCB odgovarja na finančne in družbene izzive, potrjujoč zavezanost podpori sodobnim umetnikom ter spodbujanju dialoga o tem, komu kultura pripada in za koga se ustvarja.

KJE? Kulturni centar Beograd

KDAJ? do 31. decembra

Early Works

Razstava Early Works združuje dela umetnikov Piotreka Kowalskega in Pavla Nikolića na dveh beograjskih lokacijah: Čubri v Gradić Pejtonu in Autokomandi v Tikveški 1. Naslov se poigrava z institucionalnim jezikom in idejo prihodnje retrospektive, medtem ko razdeljena razstava na novo preučuje vrednost, format in intimnost razstave. Skozi skulpture, ki spreminjajo koncept monumentalnosti, in fotografije, ki spreminjajo dojemanje prostora in merila, razstava raziskuje odnos med telesom, časom in pogledom. Dela niso nova, temveč so zavestno predstavljena kot retrospektiva v miniaturi, od blizu, tiho in osebno.

KJE? Umetniški prostori Čubra in Autokomanda

KDAJ? do 23. januarja 2026

Photo: Vanja Žunić

Lutalaštvo

Razstava Lutalaštvo je ena iz serije del Mirjane Bobe Stojadinović, posvečenih potovanju, ki ga preučuje z vidika prevoznih sredstev (ladja, vlak, avto, avtobus, letalo), zgodovine potovanja, psihološkega pomena potovanja, kot tudi osebne izkušnje potovalnega procesa. Razstava predstavlja ambientalno postavitev, ki vključuje avtoričine fotografije in zvoke, posnete na potovanjih, ter besedila, ustvarjena v letu 2020, ki vsebujejo subjektivno pripoved o dogodkih ali, pogosteje, antidogodkih s potovanja. Transport je mehanizem, ki je omogočil skoraj vse, kar danes sestavlja sodobno civilizacijo: od težke industrije do turizma, prek migracij, trgovine in kmetovanja. Vendar pa omogoča tudi proces fizičnega premestitve in distanciranja od znanega, torej vstop v neznano, kot duhovni izziv za samospraševanje. Prav to plat potovanja umetnica raziskuje v svojem delu Lutalaštvo, pri čemer se ukvarja s subjektivnostjo potovalne izkušnje. Umetniško delo, posvečeno odtujenosti, ni naključno v času hude pandemije – ne kot beg pred resnostjo situacije, temveč kot zatočišče za potencial človečnosti, ki ga nosimo v sebi.

KJE? Likovna galerija Kolarac

KDAJ? do 30. januarja 2026

Likovna galerija Kolarac

Heterokosmije

Samostojna razstava Marine Popović z naslovom Heterokosmije – višestruki prostori slike je bila odprta 15. decembra v Hiši legatov. Razstava predstavlja izbor del, nastalih med letoma 1999 in 2024, in vključuje slike velikega formata, slikovne instalacije, risbe, terakotne skulpture in grafike. Izhajajoč iz ideje o možnih svetovih, Marina Popović razvija podobo kot živo polje, ki gre iz okvirja in se širi v prostor, ustvarja več branj in aktivno vključuje obiskovalca v izkušnjo dela. Razstava sledi razvoju njenega opusa od zgodnjih figurativnih slik do sodobnih prostorsko-slikovnih struktur, v katerih slika postane okolje in dogodek. Heterokosmije niso zbirka posameznih del, temveč mreža odnosov med podobo, prostorom, spominom in gesto, v kateri pomen oblikuje gibanje. V okviru razstave bodo prikazana tudi video dela študentov Tanje Maksimov in Jovana Bogdanovića. Razstava je posvečena profesorju Milanu Blanuši. Kustos razstave: Mirko Kokir

KJE? Kuća Legata

KDAJ? do 9. januarja 2026

Kuća Legata, Marina Popović

Če si želite nekaj umetnosti zunaj Beograda

Kot že ptički na veji čivkajo, sem vedno za decentralizacijo in več kot je stvari, ki se dogajajo zunaj Beograda, bolj sem pripravljen iti v mesta v svoji državi, kjer še nisem bila. Ali ni to odlična priložnost za predpraznični road trip izlet, da na primer skočite do Jagodine, in poleg čudovite narave, ki jo boste videli na območjih Šumadije, vas čaka tudi odlična umetnost.

Lazar Vujaklija: Protest prema sebi

Muzej naivne in marginalne umetnosti v Jagodini je 16. decembra odprl razstavo “Lazar Vujaklija: Protest prema sebi” – prvi institucionalni, celovit pregled dela avtorja, ki je v jugoslovansko in srbsko umetnost druge polovice 20. stoletja vpisal linijo, ki hkrati reže in boža. V BOLD duhu to ni le razstava, temveč zemljevid mislečega rokopisa: kako slika postane proces, kako črta gradi prostor, kako senca preide v pomen. Skozi 170 del – slikarstvo, grafiko, risbo, tapiserijo, mural, plakat, ilustracijo, kiparstvo in oblikovanje preprog – razstava (avtorjev dr. Rajke Bošković in Miroslava Karića) razkriva Vujaklijino “slikarsko abecedo” in trajno radovednost o materialu in obliki. Namesto kronologije kuratorski koncept delo deli na šest tematskih enot: gesta Disaño, apropriacija, anticipacija, ambivalentnost, anakronizem in demokratizacija umetnosti, natančne postaje kljubovalne poetike, ki se noče umestiti v okvir.

KJE? Muzej naivne iN marginalne umetnosti v Jagodini

KDAJ? do 24. maja 2026

Razstava “Lazar Vujaklija: Protest prema sebi”, Prva velika povratna linija ka umetniku koji je stalno išao napred, Muzej naivne i marginalne umetnosti u Jagodini, Lazar Vujaklija