Aktualne razstave v Beogradu, ki jih je vredno obiskati
Bojana Jovanović3 decembra, 2025
Beograd je mesto, kjer sem odraščala, mesto, kjer ustvarjam in s katerim sem neizbrisno povezana. V zadnjem času se kulturno-umetniška scena sooča z resnimi izzivi; od pomanjkanja prostora in finančne podpore do globalnih pretresov, ki zadevajo tudi nas. Kljub temu ima to mesto neverjetno sposobnost, da prinese novo ustvarjalno energijo.
Želela bi izpostaviti nekaj aktualnih razstav, ki na različne načine in skozi različne medije prikazujejo beograjsko umetniško sceno in njeno sposobnost, da vedno ostane aktualna. Te razstave prinašajo ravno pravo dozo navdiha, inovativnosti in zabave – popolna mešanica za tiste, ki želijo skozi umetnost globlje začutiti duh mesta, ne glede na to, ali ste tukaj le nekaj dni ali želite popestriti svoj vikend z novo dejavnostjo.
Sveta Šer raziskuje sodobno materialnost skozi transformacijo, razpad in ponovno vzpostavitev odnosa med človekom in okoljem. Izhajajoč iz “arheologije modernosti”, se umetnica ukvarja s predmeti, ki so izgubili svojo prvotno funkcijo in prestopili mejo uporabnosti. Skozi vizualno in konceptualno delo umetnica vzpostavlja dialog s fenomenologijo Martina Heideggerja in idejo o “stvareh po sebi”, predmetih, ki presegajo funkcijo in pomen. Razstava odpira vprašanja o mejah vidnosti in možnosti umetnosti, da zabeleži trenutke transformacije, ki sicer ostanejo neopaženi.
KJE? Galerija Kula Cetinjska
KDAJ? do 21. decembra
Razstava Masterpieces (Mojstrovine) združuje študente vseh smeri Fakultete za likovno umetnost v Beogradu. Začela se je kot prostor za sodelovanje, izmenjavo in skupno refleksijo prakse, z leti pa je postala pomembna platforma za srečanja in podporo. Za mnoge mlade avtorje je to prvi korak iz fakultete v profesionalni kontekst in priložnost, da svoje delo predstavijo širšemu občinstvu ter ponovno premislijo o tem, kako komunicirajo s skupnostjo. Letošnja izdaja je nastala v izjemno težkih okoliščinah. Študijsko leto so zaznamovale študentske blokade in protesti po tragičnem dogodku v Novem Sadu, v katerem je umrlo šestnajst ljudi. Predavanja so bila prekinjena, vsakdanje življenje študentov pa se je globoko spremenilo. Večino leta so preživeli na ulicah in se borili za pravičnost, dostojanstvo in svobodno družbo, medtem ko je bilo institucionalno delo skoraj nemogoče. Zaradi tega je razstava poteka pozneje kot običajno, ko je večina udeležencev že zaključila magistrski študij, pri čemer ni običajnih obiskov kolektiva U10 na fakulteti.
Kljub vsemu so študenti vztrajali. Svoj čas, energijo in izobrazbo so posvetili državljanski angažiranosti, prenašali pritiske, grožnje in osebna tveganja, a jim je uspelo združiti ljudi, ozavestiti in povrniti občutek upanja. Njihov boj nas spominja, da umetnost ne obstaja zunaj družbe in da sta etična in ustvarjalna odgovornost neločljivi. Dela, predstavljena letos, potrjujejo, da umetnost preživi tudi takrat, ko se zdi vse nemogoče. Masterpieces ostajajo prostor izmenjave, rasti in kontinuitete, a tudi pričevanje o odpornosti nove generacije in moči skupnosti, ki je zaznamovala to leto.

Photo: Nina Ivanović
KJE? Umetnički prostor U10
KDAJ? do 6. decembra
Iz besedila kustosinje razstave Jelene Pavićević: Izložba „ROOM 0“ umetniCE IsidorE Branković problematizira telo kot osrednji instrument analize, upora in reprezentacije, družbeno-ekonomskih, razrednih in biopolitičnih odnosov. Avtorica telo obravnava kot prostor vpisa institucionalnih kod in družbenih norm, pa tudi kot materialni element, ki je sposoben artikulirati razpoke v redu, ki ga določa. V tem smislu „ROOM 0“ presega prostorsko opredelitev razstave in deluje kot ničelna točka subjektivacije, polje stratifikacije identitete v interakciji s kapitalističnimi, postjugoslovanskimi in neoliberalnimi strukturami moči. Dela na razstavi performativno aktivirajo različne modalitete subjektivne izkušnje: izpostavljanje, obremenitev, blokado, zanikanje čutov, ritualni prenos glasu, horizontalno feministično kohezijo, prestopanje profesionalnih in razrednih meja ter mehanizme poniževanja in seksualizacije. Te geste ne delujejo le skozi narativ, temveč delujejo kot mikropolitične intervencije, ki mapirajo prekrivajoče se režime vidnosti: kaj je prepoznano kot umetnost, kaj je zabeleženo kot delo in kaj ostaja nevidno ali depolitizirano v vsakdanjem življenju.
KJE? Galerija Doma Omladine
KDAJ? do 28. decembra
Razstava v Salonu MSU prinaša pregled dosedanjega ustvarjanja Irene Lagator in Jelene Micić, skupaj z novimi deli, ki sledijo njunim osrednjim izhodiščem: načinom, kako materiali in materialnost oblikujejo urbane, socialne in kulturne krajine. Izhajajoč iz vsakdanjega življenja ter javnih in zasebnih prostorov, raziskujeta politične in družbene implikacije različnih materij, skozi katere se odpirajo vprašanja sodobne sistemske krize, ogrožene biotske raznovrstnosti in vse hitrejših tokov kapitalističke proizvodnje in potrošnje. Za obe avtorici sta ključna zbiranje, arhiviranje in vztrajno preizpraševanje materialov, ki postanejo tako medij kot nosilec družbeno-ekonomskih razmerij, pa tudi prostor novih vizualnih interpretacij. Njuna dela – od slik in objektov do instalacij ter site-specific intervencij – pogosto nastajajo iz nakopičenih fragmentov surovin, ready-made elementov in industrijskih artefaktov. V teh strukturah se prelivajo barvna polja, rastri, embalaža, tekstil, pigmenti in sledi potrošnje. Vsak od teh materialov nosi svojo ekonomijo pomenov, avtorici pa jih aktivirata tako, da razkrivata skrite povezave med družbenimi navadami, tržnimi mehanizmi in osebnimi izkušnjami.
S proučevanjem globalnih standardov prehrambne in farmacevtske industrije, posttranzicijskih statusov modernističnih simbolov ali vizualnih procesov, ki oblikujejo našo potrošniško zavest, Lagator in Micić ponujata subtilne, a natančne kritične uvide v posledice, ki jih sodobne ekonomske in tehnološke logike puščajo na posamezniku in skupnosti. Kustos razstave: Miroslav Karić
KJE? Salon Muzeja savremene umetnosti
KDAJ?do 23. februarja 2026

Irena Lagator Pejović, Ovo više nije pejzaž. Tolerancija, transperentnost, tranzicija, 2020 – Foto: Lazar Pejović. / Jelena Micić, Plastik ist plastisch (detalj) 2021- Foto: Jelena Micić
Razstava Mitologija svakodnevice (Mitologija vsakdanjega življenja) v Galeriji DOTS združuje dela Marine Marković, Astrid Oudheusden, Monike Sigeti in Ane Simić, umetnic različnih generacij in poetik. Vse vidijo vsakdan kot prostor, kjer se osebno in univerzalno prepletata, umetnost pa preobraža minljivo v trajno. Marina Marković postavlja telo v središče svojih del, kjer ga prikaže kot prostor, kamor se vpisujejo temeljni antagonizmi ženskega obstoja. Telo je hkrati biološko dejstvo in kulturni konstrukt, mesto družbenih norm. Skozi pastelne tone in natančne linije Marković ustvarja kontrast med zunanjo estetiko in surovim izkustvom, pri čemer razkriva, da estetizacija bolečine lahko postane sredstvo oblikovanja identitete. Astrid Oudheusden odkriva skrite pomene v vsakdanjih prizorih. Njena dela ne vsiljujejo narative, temveč ustvarjajo meditativno atmosfero, v kateri zasebno postaja univerzalno. Barva, svetloba in skrbno izbrani kader spreminjajo vsakdanje prizore v znake, ki presegajo osebno. Monika Sigeti spreminja znano v fantastično, odpira prostor, v katerem identiteta in telo nista stabilni kategoriji. Ana Simić ustvarja digitalne risbe, ki intimno izkušnjo pretvarjajo v novo ikonografijo sodobnega ženskega življenja, s simboličnimi podobami, ki delujejo onkraj zasebnega.
Po besedah kustosinje Ane Simone Zelenović izbor umetnic deluje kot kolaž: odraža raznolikost ženskih izkušenj, pri čemer osebno postaja temelj novih mitov in kolektivnega spomina.
KJE? Galerija Dots
KDAJ? do 6. decembra
V svojih risbah umetnica Jovana Ilić raziskuje psihologijo, plasti uma in različne načine, kako zaznavamo svet, pri tem pa se dotika tistega, kar nas v temelju oblikuje. Z glasbo, besedami, instinktivnim gibom ter serijskimi risbami in fotografijami opazuje formo, lik in prisotnost, pa tudi vzorce in stereotipe, ki nas določajo. Njena dela nas vabijo k premisleku lastnih ranljivosti ter napetosti med prikrivanjem in razkrivanjem. Jovana raziskuje tisto nevidno, prostor med svetlobo in senco, nadzorom in neredom, zasebnim in skupnim. To nevidno ni odsotnost, temveč prag zavesti, svojevrstno zatočišče pristnih čustev in notranjih resnic, ki so v središču njenega ustvarjanja.
Ta dela odpirajo prostor za razmislek o dualnostih, ki nas oblikujejo: moč in krhkost, empatija in ego, tradicija in inovacija, individualnost in potreba po pripadnosti ter načinih, kako se te napetosti prepletajo v vsakem izmed nas.
KJE? Galerija X Vitamin
KDAJ? do 7. januarja 2026.

Photo: Galerija X vitamin
Razstava, ki bo odprta prihodnji dve leti, zaznamuje začetek novega večletnega cikla Muzeja, v okviru katerega bodo tri velike postavitve ponovno poudarile vrednost zbirke, ki zajema umetniška dela od leta 1900 do danes. Prvi del cikla, Prekretnice ka modernosti: Umetnost društva 1900–1945 (Prelomnice v moderno: Umetnost družbe 1900–1945), ponuja večplastno branje razvoja umetnosti v Srbiji in Jugoslaviji v prvi polovici 20. stoletja. Skozi več kot 400 del in 150 avtorjev Muzej predstavlja zbirko ne kot linearen niz slogov, temveč kot dediščino, ki oblikuje razumevanje umetnosti in družbe. Razstava vodi občinstvo skozi kronološka in tematska poglavja: od prvih modernističnih prebojev in avantgardnih eksperimentov do umetniških praks tridesetih let, ki odražajo družbene razkole in introspektivna iskanja. Tematski sklop raziskuje mesto in meščansko identiteto kot kronista modernizacije, portret kot “obraz epohe”, gibanje skozi formo in telo ter plastiko in relief kot možnosti prostorskega izraza.
Poseben poudarek predstavlja serija mini-razstav Portret jednog umetnika (Portret enega umetnika), s ključnimi figurami predvojnega modernizma, kot so Petar Dobrović, Sava Šumanović, Milena Pavlović Barilli in Nadežda Petrović. Kustosi Mišela Blanuša, dr. Rajka Bošković in Žaklina Ratković postavljajo zbirko v dialog med umetnostjo in družbo, potrjujejoč vrednost zbirke in temeljno vlogo Muzeja pri ohranjanju ter razumevanju kulturne dediščine.
KJE? Muzej savremene umetnosti Beograd
KDAJ? do 1. marca 2027

Photo: Muzej savremene umetnosti Beograd
V treh prostorih Kulturnega centra Beograda je odprtih sedem razstav v okviru projekta 9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI (9 SAMOSTOJNIH RAZSTAV). V Likovni galeriji so razstavljali Nina Ivanović, Milica Crnobrnja Vukadinović in Goran Despotovski, v galeriji Podroom Ana Mušćet in Mladen Bundalo, medtem ko sta imela v galeriji Artget samostojni razstavi Filip Rađenović in Luka Trajković.
Zaradi zmanjšanja proračuna se je kustoski tim KCB odločil združiti projekte, načrtovane za drugo polovico leta, v en termin. Naslov projekta namiguje tudi na dve razstavi, ki nista bili realizirani. Nina Ivanović skozi Topčiderko raziskuje usodo reke v Beogradu in posledice človekove brezbrižnosti, medtem ko Milica Crnobrnja Vukadinović v Mikro teritorijah vodi obiskovalce skozi osebne prostore osame. Goran Despotovski v Uzlazni/silazni (ASC/DESC) prikazuje depersonalizirane figure, ki simbolizirajo nemoč in neavtentičnost. Mladen Bundalo v Domus vulgaris raziskuje dom kot živečo entiteto z lastno zgodovino in izzivi sodobne družbe. Ana Mušćet v Korpus: Passion Fruit. Albedo skozi video in site-specific instalacijo obravnava kolektivne travme, navdihnjene z nasilno odvedenimi osebami med Domovinsko vojno.
Filip Rađenović v Naboj prikazuje drag like z vidnimi sledovi nasilja, izpostavljajoč izkušnje LGBT+ oseb, medtem ko Luka Trajković v Odakle zovem s fotografijo posreduje filmski dramaturški vpogled v neizrečene zgodbe in subtilne, skoraj neulovljive trenutke. Projekt 9 SAMOSTALNIH IZLOŽBI kaže, kako KCB odgovarja na finančne in družbene izzive, potrjujoč zavezanost podpori sodobnim umetnikom ter spodbujanju dialoga o tem, komu kultura pripada in za koga se ustvarja.
KJE? Kulturni centar Beograd
KDAJ? do 31. decembra