Benedict Cumberbatch v napetem trilerju, ki združuje "Taxi Driver" in "Sesame Street"

Benedict Cumberbatch je vedno, brez izjeme, zagotovilo, da bom gledala nekaj dobrega. Na splošno ta cela generacija britanskih igralcev od Toma Hiddlestona, Jamesa McAvoya, Eddieja Redmayna, Michaela Fassbenderja do Benedicta Cumberbatcha zagotavlja odlične igralske izvedbe, pa naj gre za dramo, triler, zgodovinsko zgodbo, franšizo superjunakov, ki jih vidimo v kinu ali na televiziji. Upam na film ali serijo, ki jih bo vse združila. A girl can dream.

Nazadnje je Benedict Cumberbatch tako razburil gledalce ob prihodu na male zaslone v seriji Patrick Melrose in v njej je pokazal, da se z enako strastjo in požrtvovalnostjo loteva ustvarjanja dramskih likov, ki jih bomo gledali na pretočnem servisu, ki jih bomo pogoltnili v enem dnevu, kajti če Cumberbatch naredi nekaj velikega, je to upodabljanje človeka, ki se bori z demoni zasvojenostmi, travmami, duševnimi boleznimi itd. Patrick Melrose je bila zame morda njegova najljubša vloga, poleg Doktor Strangea iz Marvelovega vesolja. Igral je seveda tudi druge dramske vloge, a Patrick Melrose je bil res nekaj posebnega, drugačnega, obrobnega.

Benedict Cumberbatch v seriji Eric

In potem je prišel Eric. Izvirna Netflixova serija šestih epizod, postavljena v New York v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Serija se začne z Vincentom Andersonom, igra ga Benedict Cumberbatch ter izginotjem njegovega sina med snemanjem epizode svoje uspešnice, ki neustavljivo spominja na kultno Sezamovo ulico. Njegov sin spremlja snemanje z največjo pozornostjo in čeprav se nam zdi, da obstaja neka globoka vez med očetom in sinom, ugotovimo, da se motimo. Vincenta, razen skupnega zanimanja za umetnost, sin ne zanima, kot da mu ta odnos ni pomemben ali vsaj med najpomembnejšimi. Po več interakcijah oče-sin in oče-mama oziroma mož-žena postane gledalcem jasno, da sin in mati do očeta, tj. do moža gojita negativne občutke, ki jih vodi zamera. Nekega dne gre sin v šolo in se nikoli več ne vrne. Njegovo izginotje postane katalizator za prihajajoče dogodke in Vincentova negativna čustvena in duševna stanja. Na tej poti odkrivamo Vincentove travme iz otroštva in tu se New York ne pojavi le kot zakulisje dogajanja, ampak kot lik zase. Mesto, za katerega se zdi, kot da se seseda pod težo svojih ljudi, tako kot se Vincent seseda pod težo svojih demonov, je bilo prikazano v obdobju, ko je bilo v resnici prepredeno s korupcijo, kriminalom, bojem proti virusu HIV in socialnim razpadom. Stranski liki so tukaj zato, da upodabljajo prav to; detektiv Michael Ledroit, ki skozi serijo počasi prehaja iz položaja stranske vloge v eno od glavnih ali vsaj enakovrednih glavnih, ki je obseden s primerom pogrešanega sina in se ga z vsemi svojimi močmi trudi rešiti, saj mu nad glavo visi nerešen podoben primer, ki zaposluje njegovo vest iz preteklosti.

Photo: Eric, Netflix

Celotno vzdušje serije je nenavadna, a povsem funkcionalna mešanica filma Taxi Driver in televizijske oddaje Sesame Street, ki je določala slog tedanje kinematografije in televizije. Tiste za odrasle in tiste za otroke. Cumberbatch se je popolnoma vklopil v svoj lik, odlično se mu prilega. Nedvomno bo pobral vse pomembnejše nagrade za svojo upodobitev Vincenta, vendar je igra McKinleyja Belcherja III kot Michaela Ledroita tista, ki resnično pritegne veliko pozornosti. Kot da je s svojim nastopom pomagal graditi tisto podobo mesta New York. Navsezadnje sam lik Erica (kateremu je tudi glas posodil Cumberbatch!) postane tako naraven, da ta nenavadna čudaškost nekako zelo hitro zbledi.

Kar ostane, je izjemno ambiciozen podvig, ki bi bil uspešen, če bi imel na primer skupno deset epizod, da bi izpopolnili nekatere podrobnosti zgodbe. Takole sem gledala, super zgodba, super igralci; veliki Cumberbatch, veliki McKinley Belcher III v napetem trilerju s čudovitim dramskim hibridom.