Gastro naslovi chefinje Ane Omazić, zaradi katerih se je naš 'bucket list' pravkar podaljšal

Minilo je že nekaj let, odkar sem prvič slišala za Ano Omazić, in prva informacija, ki se mi je o njej vtisnila v spomin, je, da je dve leti delala z Rasmusom Munkom v Alchemistu in kot head pastry chef (ob njegovem gastro teatru je težko ostati ravnodušen, tako da sem tudi az ta krog sklenila lani s pogovorom z njim v Kopenhagnu) . Sicer pa je Ana v svojem kakovostnem mednarodnem življenjepisu zapisala tudi številne druge haute cuisine naslove, vse pa se je začelo s Parizom, kamor se je preselila pri 18 letih, z vpisom na Le Cordon Bleu, čemur je sledila nadaljnja izkušnja izobraževanja in življenja v Kopenhagnu.

V zadnjih 8 letih je bila mentorica in je delala v kuhinjah velikanov, kot so Le Meurice by Alain Ducasse, švedski Frantzén in singapurski Zén (kamor se je preselila pred dvema letoma). Kot oseba, ki intuitivno rada raziskuje hrano skozi različne prvine (zato njena izkušnja vključuje potovanje po slano-sladkih, zelo netipičnih, gastronomskih svetovih), mi pravi, da je okus vedno na prvem mestu, predvsem pa jo navdušuje pozornost do sestavin in tehnik priprave. “Zanima me predvsem, kako se različne kulture lotevajo istih živil in načinov priprave hrane.”

Povezano: Vstopite z nami v gastro teater slavnega Danca, ki je premaknil meje razmišljanja o hrani in življenju

Medtem ko sem razmišljala, kje jo bom ujela, ko jo bom kontaktirala (in kakšna kultura bo to), je v tem času sprejela mesto sous chefa v restavraciji Somma (njen naslov je torej še vedno v Singapurju). Hitro sva stopili v stik in se dogovorili, da mi razkrije kraje po svetu, kjer je poskusila jedi, ki si jih bo zapomnila za vse življenje in ki so jo navdušile. Prikupna in zelo profesionalna Ana je brez težav sprejela izziv (in takoj naslednji dan odletela v Južno Korejo). Pustila mi je priporočila in razlog, da čim prej načrtujem novo potovanje, saj kot pravi: “Zame ima vsaka jed svojo zgodbo, zato so na mojem seznamu kraji in jedi, ki so me navdušile ne le z okusom, ampak tudi z izkušnjo, zgodbo in čustvi, ki so jih spremljala.” Moji kovčki so pripravljeni.

Andy Warhol Banana sladica v Alchemistu

Kopenhagen, Danska

Kot eno najbolj nepozabnih sladic, ki jih je kdaj poskusila (navsezadnje je bila tudi pastry chef), je izpostavila tisto s podpisom slavnega Alchemista. “Delo z Rasmusom in Mikeom, ki stojita za to stvaritvijo, mi je omogočilo, da sem iz prve roke opazovala proces ustvarjanja te majhne umetnine. Od zasnove in konstrukcije kalupov do kombinacij okusov – bananin sorbet, karamela iz jajčnega rumenjaka, cachaca rhum in tonka gel – vsak element je skrbno izdelan. “Ta jed dokazuje, da odlična sladica ne zahteva veliko sestavin, temveč pravo razmerje in kreativnost.”

Photo @ restaurantalchemist

Zrezek Txuleta v restavraciji Bar Nestor

San Sebastian, Španija

Sever Španije, predvsem Baskija, je pravi raj za kulinarike, kar vedo vsi, ki spremljajo dogajanje, Ana pa meni, da bi morali biti večeri s pintxo prigrizki na bucket listi vsakega foodieja (zdaj so tudi na naši!) . “Zame je bil vrhunec v Španiji Txuleta zrezek v ikonični restavraciji Bar Nestor v San Sebastianu. Sočen, odlično pečen baskovski zrezek je utelešenje preproste, a izjemno kakovostne kuhinje, ki slavi vrhunske sestavine.”

Photo @ barnestor1980

Udon rezanci v restavraciji Shin Udon

Tokio, Japonska

Ena izmed jedi, ki si jih Ana pogosto prikliče v spomin, je doživetje posebnih udon rezancev iz Japonske, iz slavne restavracije Shin Udon (majhna lokalna restavracija, ki je na seznamih vseh svetovnih samospoštljivih gurmanov!). “To so bili odlično kuhani udon rezanci v pekoči sojini omaki, z maslom, sveže mletim poprom in mehko kuhanim jajcem. Minimalistična, a absolutno neustavljiv, pravi comfort food.”

Preprost French Toast v Zenu

Singapur

Restavraciji, kot sta Zén in Frantzén (obe v lasti istega lastnika, Björna Frantzéna, nekdanjega švedskega nogometaša, ki je postal chef), sta močno vplivali na Anino kariero. Njihova kuharska filozofija – spoštovanje sestavin, uravnoteženost okusov in mešanica francoske tehnike z japonskimi in skandinavskimi vplivi – je tisto, za čimer tudi sama stremi, mi pove Ana, jed tega mojstra, ki pa jo izpostavlja, je nenavaden toast. “Jed, ki je nikoli ne umaknejo z jedilnega lista, ampak jo le prilagodijo letnemu času, je njihov ikonični French Toast. Hustljavi sourdough kruh s pečeno jeguljo, emulzijo japonskega peteršilja, sveže naribanim hrenom in sušeno govedino odlično uteleša to filozofijo.”

Photo @restaurantzen.sgp

Sladica Daifuku Mochi

Japonska

Ana ne skriva, kako zelo jo je japonska kultura navdušila, in izpostavi eno podrobnost, ki jo je doživela: “Japonci so me navdušili predvsem s tem, kako dojemajo sadje – zanje je to simbol kakovosti in umetnosti pridelovanja. Ena mojih najljubših sladkih dobrot je bil daifuku mochi, nežne lepljive riževe pogače, polnjene s sočnim sadjem.”

Povezano: Japonka Maki me je navdušila s svojo avtentično restavracijo v Zagrebu, ki je verjetno najmanjša na svetu

Tunin zajtrk na Toyosu tržnici

Tokio, Japonska

“Obisk ribje tržnice Toyosu v Tokiu je bilo doživetje, ki ga mora doživeti vsak ljubitelj morske hrane,” poudarja Ana v svojih spominih z Japonske, kjer ima tuna prednost pred vsemi drugimi vrstami rib. “Svežina in kakovost tune, ki sem jo tam okusila, je bila neprimerljiva – suši v najčistejši, najbolj pristni obliki.”