Minimalizem za maksimalni oddih je nova mantra potovanja
Tina Kovačiček
30 aprila, 2024
Začetek zmanjševanja šuma v vizualnih in zvočnih kanalih postaja najzahtevnejši imperativ moderne dobe. Pogosto slišimo tisti stavek o preobremenjenosti z informacijami, potrebami, pričakovanji … o vsem, kar je za nas preveč. Minimalista, znana kot Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus, sta pred desetimi leti začela govoriti o osvoboditvi OD stvari, osvoboditvi od materialnega in čiščenju omar, hiš, stanovanj, sob predmetov, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Njuno 30-dnevno pravilo, ki ga zagovarjata kot poskus poenostavitve vsakdana, je marsikomu že olajšalo življenje, gre pa za to, da se v 30 dneh znebimo čim več nepotrebnih stvari. To teorijo sta prelila v knjigo Love people, use things, v kateri sta podrobno pojasnila pomen minimalizma. Ta se začne s stvarmi, a to je šele začetek. Na prvi pogled je enostavno misliti, da je smisel minimalizma samo v tem, da se znebimo materialnih dobrin. V prečiščevanju. Poenostavljanju. Odpravi. Izmetavanju. Odvajanju. Zmanjšanju. Odpuščanju. Izločanje odvečnega je osnovni del recepta – vendar je le ena od sestavin. Če se osredotočamo samo na stvari, zgrešimo večji pomen. Znebiti se odvečnih stvari ni končni cilj – je le prvi korak. Seveda se vam bo zdelo, da je bilo breme odstranjeno z vas, toda če boste opustili vse svoje imetje, vam ne bo prineslo trajnega zadovoljstva, nam povesta Joshua in Ryan.
Ko zmagamo v boju z materialnim in svoje možgane prepričamo, da ne potrebujemo toliko, čeprav nam govorijo nasprotno, smo na dobri poti k ozdravitvi od vsakdana. Za trajnejše zadovoljstvo pa je treba z minimalizmom iti še dlje. In malo globlje. Minimalizem implicira namen. Zanj so značilni jasnost, namen in namera. Biti minimalističen pomeni namerno promovirati stvari, ki jih najbolj cenimo, in odstraniti vse, kar nas od njih odvrne. Življenje je tisto, ki nam vsiljuje intencionalnost. Posledično sili izboljšave v skoraj vseh vidikih vašega življenja. Namera je za vsakogar videti drugačna, saj ni dveh enakih ljudi, vendar od vsakega od nas zahteva, da se poglobimo in postanemo bolj introspektivni glede svojih vrednot in strasti, nam pripoveduje ameriški pisatelj Joshua Becker v svojem blogu Becoming Minimalist. Je tudi avtor več prodajnih uspešnic, posvečenih smiselnemu, zavestnemu in minimalističnemu življenju, med drugim The More of Less: Finding the Life You Want Under Everything You Own. Popolnoma se strinjamo, sploh glede na tempo, ki mu sledi naš svet.. Preveč smo zaposleni, preveč hitimo in preveč smo pod stresom. Strastno delamo dolge ure, da bi plačali račune, a vsak dan še poglobimo svoje dolgove. Hitimo od ene dejavnosti do druge – celo opravljamo več nalog hkrati – vendar se zdi, da nikoli ne naredimo ničesar. Prek mobilnih telefonov ostajamo v stalnem stiku z drugimi, vendar se nam resnični odnosi, ki bi spremenili življenje, še vedno izmikajo. Postati minimalist upočasni življenje in nas osvobodi te sodobne histerije, ki nas slili, da živimo hitreje. Ponuja svobodo nenavezanosti. Poskuša ohraniti le najnujnejše. Njegov cilj je odstraniti neresno in ohraniti pomembno. Ceni namerna prizadevanja, ki dodajo vrednost življenju.
Ko govorimo o osnovnih življenjskih vrednotah, jih lahko ponovno srečamo v stiku z naravo. Vrniti se tja, kjer se je vse začelo, saj je glavni vzrok odtujenosti od sebe povezan z odtujenostjo od narave. Na Japonskem je bivanje v naravi izjemno cenjeno kot terapija, konceptu so dali ime in ga jemljejo precej resno. Tako imenovana praksa zavestne potopitve v naravo se imenuje shinrin-yoku ali gozdno kopanje, ki na tistega, ki ga izvaja, deluje terapevtsko. Je oblika naravne terapije, kjer se vsi čuti kopajo v naravnih dražljajih, kot so zvoki, slike in vonjave, ki prihajajo iz gozda ali drugega naravnega okolja.
Ta koncept je navdihnil tudi arhitekta Rica Castillero iz gibanja Further Society, ki je skupaj s prijateljem fotografom Duanom Reedom zasnoval in zgradil minimalistično leseno kočo v mestu Sandy v ameriškem Oregonu, ki jo lahko rezervirate za kratkoročni najem prek platforme Airbnb. Poleg tega sta se odločila, da bi bilo dobro zasnovati preprosto mobilno maketo koče, ki jo je mogoče kupiti in postaviti kamor hočete, z enim samim ciljem – da se zbudite in poležavate v naravi, obkroženi z zelenjem in s čim manj motnjami iz zunanjega sveta. Ime ji je Hideout. Notranjost Hideouta sploh ne govori o Hideoutu. Pravzaprav je bil naš namen oblikovati notranjost, ki bo delovala kot platforma za opazovanje naravnega sveta,povejo avtorji, ki se v svojih delih sklicujejo na koncept gozdnega kopanja.
Druga podobna sodobna koča se nahaja na Češkem in vas vabi na potovanje v to državo, da se popolnoma odklopite od zunanjega sveta. Po naravi smo ustvarjalci. Izpolnjuje nas, da uresničimo svoje sanje in vdahnemo življenje svojim idejam. Vendar se pogosto soočamo z ovirami, ki so edinstvene za naš čas: nenehna obvestila, digitalni šum in nenehna potreba po preverjanju naših telefonov. Te motnje nam preprečujejo, da bi dosegli svoj polni potencial in se poglobili v stvari, ki so nam pomembne, pravita Dominik Ilichman in Adam Hofman, avtorja koče Hytta, ki sta jo zasnovala kot prostor, ki v harmoniji z naravnim okoljem zagotavlja dovolj prostora za razmislek in iskrico navdiha. Cilj je bil skandinavski minimalizem. Ni nepotrebnih elementov, ki bi vas motili. Hkrati Hytta vključuje standarde, ki smo jih vajeni danes, tako da se počutite udobno in se lahko nemoteno osredotočite. Prostorna terasa in okna na vseh straneh povezujejo notranjost z okoljem, kar omogoča uporabo narave kot vira ustvarjalnosti in navdiha.
Ali smo se v trenutku, ko smo se odločili, da bomo čim več materialnih stvari, ki nas obdajajo, zavrgli in si poenostavili življenje, odločili tudi, da bomo potovali v takšne kraje? Zdi se, da ga potrebujemo bolj kot kdaj koli prej, minimalizem postaja nov luksuz, ki nas vrača k sebi in k fokusu, ki smo ga izgubili v hrupu s katerim smo obdani.