Pred razstavo smo se s Frenkijem pogovarjali o ljubezni, ki je nastala pred rapom

Ne morem verjeti, da se boš pogovarjala s Frenkijem!, je sporočilo, ki mi ga je poslala najboljša prijateljica jutro pred pogovorom z raperjem, zaradi česar je moja napetost močno narasla. Pred tem sporočilom se nisem preveč obremenjevala z najinim pogovorom, morda zato, ker sem zaradi njegove dostopnosti in prijetnosti, ki jo je pokazal pred intervjujem, za trenutek pozabila, da gre za Frankieja. Seveda sem Frenkieja že slišala v živo – rekla bi, da je to kanoničen dogodek, če živiš v Bosni in Hercegovini in ne želiš zamuditi koncertov kul lokalnih glasbenikov –, a sem bila izjemno presenečena, ko sem videla napovednik za njegovo razstavo v galeriji Manifesto. Rekla bi, da to nikakor ni vsakdanji pojav.

Z Adnanom Hamidovićem, bolj znanim kot Frenkie, sem se srečala tik pred razstavo, v trenutku, ki nikakor ni bil idealen za intervju, ne le zato, ker je pripravljal razstavo in končeval dela, ki si jih bomo lahko ogledali v petek, ampak tudi zato, ker se je pripravljal na izid svojega novega videospota. Ampak v vsem tem vrvežu, ki je pri organizaciji velikih dogodkov precej neizogiben, se niti za trenutek nisem počutila, kot da motim Adnana. Ravno nasprotno, počutila sem se, kot da klepetam z osebo, ki sem jo srečala v Manifestu in je eden naših najboljših raperjev. No big deal. Pred objavo razstave sploh nisem vedel, da se Frankie ukvarja z risanjem grafitov, oziroma vsaj ne v obsegu, ki bi bil potreben za razstavo.

“Pravzaprav sem začel risati grafite, še preden sem začel ustvarjati glasbo,” mi pove Adnan. Pojasnil mi je, da je po old school definiciji hip-hop kultura sestavljena iz različnih elementov – rap glasbe, breakdancea, DJ-anja in seveda grafitov. “Že kot otrok sem začel poslušati to glasbo in prek prijateljev sem odkril grafite ter začel risati,” mi je Adnan razložil o svojem vstopu v hip hop vode. Konec devetdesetih let se je Frenkie posvečal izključno grafitom in kot pravi, je poslušal rap glasbo ter se učil besedil svojih najljubših izvajalcev. Adnan, ki se je v svojih formativnih letih popolnoma potopil v svet hip-hop kulture, se je sčasoma želel preizkusiti tudi v pisanju besedil, počasi se je podal v raperske vode, a ni zanemaril grafitov, scene, na kateri si je že zgradil ime.

“Pripadam tisti nekoliko starejši generaciji, pionirjem rapa v Bosni. Za nas je bilo normalno, da mora vsak, ki rapa, znati, da se  podpiše, nekaj narisati.”

“Dolgo časa sem se hkrati ukvarjal z grafiti in glasbo. Kasneje, ko je moja glasba postala nekoliko bolj uspešna in sem se ji posvetil nekoliko bolj profesionalno, so grafiti padli v ozadje. Skozi mojo kariero so bili tudi trenutki, ko sem se od grafitov popolnoma oddaljil, ker nisem imel časa, a sem vedno ostal oboževalec,” pravi Adnan, kar na nek način pojasni dejstvo, da nisem vedela za njegove grafite. Kljub temu je obdobje pandemije koronavirusa, ki se ga spominjamo po mnogih negativnih stvareh, za Frankieja pomenilo vrnitev umetnosti, ki jo je vedno imel rad.

Nemoj mislit sad repam pa sam prest’o da šaram / I dalje rijetko spavam i sa murijom se okolo ganjam (Ne misli, da zdaj rapam, zato sem nehal čečkati / Še vedno redko spim in se preganjam s policaji), je besedilo pesmi Overdose, ki natančno opisuje dogodke iz tistega obdobja, o katerih mi raper pripoveduje. Z navdušenjem sem vprašala, ali lahko danes v Tuzli in Sarajevu še vedno vidimo nekatere njegove prve grafite. “Še vedno jih je nekaj redkih,” mi po kratkem premisleku odgovori Frenkie, “saj sem v tistih zgodnjih letih risal tako tam, kjer je bilo dovoljeno, kot tam, kjer ni bilo. Ampak nekaj teh grafitov je še vedno vidnih v Tuzli. Malo so zbledeli, morda so malo prebarvani, ampak so tam.” Celotna njegova ekipa je grafite kasneje preselila na hall of fame, stene, namenjene prav tej ulični umetnosti – Frankie je kot razlog v šali navedel svojo starost, ki mu preprečuje, da bi tekel tako hitro kot prej. Žal so grafiti na teh stenah kratkotrajni, hitro jih presprejajo in nadomestijo drugi. Vendar Adnan izjavlja, da je vesel, da je že od samega začetka fotografiral svoja dela, tako da lahko zdaj na razstavi pokaže dela, ki ne obstajajo več.

Njegova razstava v Manifestu z naslovom Chapters je nekakšen odsev plodne kariere, tako v glasbi kot v grafitih. Ni naključje, da je bila organizirana ravno ob 20. obletnici njegovega debitantskega albuma Odličan CD. “Na tem albumu je veliko pesmi, v katerih rapam o grafitih, in Overdose je bila takrat himna vseh teh grafitarjev,” mi je Frenkie razložil povezavo med albumom in razstavo. “To je majhen dokument ne le moje kariere, ampak celotne hip-hop scene, saj je tukaj veliko fotografij z mojo družbo, prijatelji, pa tudi njihovih del,” je dejal. Torej je razstava v Manifestu nekakšno okno v bosansko hip-hop sceno zgodnjih 2000-ih.

Razstava je razdeljena na štiri tematske sklope, štiri poglavja, ki nas popeljejo skozi Frenkijevo dosedanjo kariero. Prvo poglavje je sestavljeno samo iz grafitov. “Shranil sem tudi nekaj svojih najzgodnejših skic, tako da bodo na ogled originali,” je napovedal. Prvo poglavje se konča z izidom albuma Odličan CD, ki ga Frenkie navaja kot prelomnico v svoji karieri. V drugem in tretjem poglavju se je umetnik osredotočil na glasbo ter družbeni in politični aktivizem. Četrto poglavje sestavlja vrnitev k grafitom, njegovi najnovejši albumi ter delo s Kontro in Indigom. Peto poglavje se še vedno piše.

Že od samega začetka najinega pogovora mi je bilo jasno, da Adnan obožuje grafite. Gre za dejavnost, s katero se je začel ukvarjati že kot najstnik, poln želje po dokazovanju svojih sposobnosti, in s katero se je ukvarjal tudi po tem, ko je dosegel svojo kariero. “To je neprekinjena igra s črkami in nikoli ti ni dolgčas. Vedno odkriješ kaj novega, drug umetnik te navdihne, zato je kot nekakšen nor labirint črk in besed, v katerem se lahko izgubiš ure in ure, ne glede na to, ali rišeš doma na papir ali na steno. Zame je to sprostitev in neke vrste terapija,” pojasnjuje. “Še vedno mi je pomembno, da rišem čim bolje in da se razvijam, ampak nisem več tako strog do sebe. Grem, rišem in kar kar bo, pa bo.”

Photo: Hamza Avdagić

Frenkie je pred razstavo poslikal tudi stene v galeriji Manifesto, kjer bo prav tako predstavil tudi nekaj svojih najnovejših del (in nekaj še nikoli objavljenih besedil!). V čast razstave je izdal spremljevalno pesem Chapters. V petek, 9. maja, ob 20. uri bo v sarajevski galeriji Manifesto odprta razstava, v kateri je raper poskušal strniti več kot 20 let ustvarjalnosti, hkrati pa se je poklonil vsem ljudem, ki so skupaj z njim oblikovali hip-hop sceno v Bosni in Hercegovini. Razstavo si lahko ogledate do 23. maja.