Spoznajte kul in revolucionarno galerijo v Bihaću, ki spreminja pravila igre

V Bihaću v Bosni in Hercegovini deluje galerija, tj. kulturno središče, ki je zlahka razlog za obisk tega mesta. Kot večina zanimivih razstavnih, umetniških in kulturnih prostorov se je tudi KRAK rodil iz nuje in potrebe mesta Bihać in njegovega urbanega življenja. Po izpostavitvi galerij večjih mest v regiji je čas, da gremo še v manjša mesta, a nič manj pomembna in zanimiva.

KRAK – kraj velike kulturne in umetniške vsebine ter opazovanja vreden objekt

Njihovo težišče delovanja je angažirano delovanje in diskurz skozi družbo, socialne prakse, vizualne umetnosti, arhitekturo, oblikovanje in performans, z visoko, če ne najvišjo stopnjo okoljske ozaveščenosti in družbene odgovornosti.

S KRAKOM in v KRAK-u sodelujejo umetniki, arhitekti, oblikovalci, pedagogi, pravniki, aktivisti, vrtnarji, ekologi, čebelarji – vsi so del valilnice novih, pravičnejših družbenih vrednot. Poleg akcije je KRAK tudi videti zanimiv. Lokacija se nahaja na samem vhodu v krog nekdanje tekstilne tovarne Kombites v bihaškem naselju Hatinac. Zgrajen kot Klub delavcev Kombiteksa in zasnovan kot prostor druženja in delavske emancipacije, je današnji KRAK del prostorskega okvirja kolektivnega spomina prebivalcev Bihaća. O tem velikem projektu sem govorila z Mehmedom Mahmutovićem.

KRAK je drugačna kulturna iniciativa ter projekt od tega, na kar smo sicer navajeni. Kako vam – gre? Se soočate z ovirami pri sodelovanju? In če, s katerimi in kako jih obvladujete?

Ja, lepo ste to opazili. Dobro nam gre v omenjeni diferenci. Ovira so vsekakor prisotne — nekatere pridejo z vpogledom v njihove obrise, druge se spet pojavijo od nikoder. Različne so: administrativne, logistične, infrastrukturne, finančne. V Bosni in Hercegovini, kot v ostalih postkonfliktnih družbah, so prepreke v sektorju kulture (in ne samo tukaj) način perspektive, iskanja rešitev, navdiha. Trudimo se postavljati vprašanja in se približati rešitvam skozi različne odgovore. Uspešno se medsebojno poslušamo, organiziramo, koordiniramo in delujemo — rekel bi, da je to model razumevanja in prevladovanja ovir. Priporočal bi tudi gledanje video-reportaže KRAK 20-23. Le-ta označuje prva tri leta našega delovanja, obsegajoč naše programske aktivnosti, socialno prakso in druženje. Delno lahko predstavlja odgovor na postavljeno vprašanje. Z vsakim gledanjem, odkrijem neko novo spoznanje.

Katere so prednosti KRAK-a v odnosu na druge kulturne projekte, galerije, centre, iniciative?

Raznovrstnost programa ter načini izvajanja, sodelovanje občinstva, interakcija navznoter/navzven, pojavljanje v javnem prostoru (razmišljanje o njem ter poseganje vanj), stabilen kolaborativni sistem, dostopnost, trud. KRAK je dinamična platforma, prostor udobja, dober sosed, prijatelj, nekdo vreden zaupanja.

Kakšno je zanimanje za umetnost v Bihaću? Delujete prvenstveno (mikro) lokalno ali si prizadevate delovati izven svojega geografskega okvirja? Če ja; ali vam uspeva? In kako?

Ne znam izmeriti interesa za umetnost. Ta v Bihaću vsekakor obstaja. Veliko se dela na ustvarjanju prostora, zbiranju in predstavljanju. KRAK deluje z negovanjem prepričanja o čvrstem delovanju na lokalni ravni. Soseska kot politična moč! Opolnomočen, zgrajen in funkcionalen mikro segment bo vedno našel pot da deluje in je prepoznaven tudi izven svojega geografskega okvirja. Kako nam to uspeva? Z delom, zanimanjem, željo, komuniciranjem, gostoljubnim odnosom. Izmenjava znanja, idej, umetniških praks, sodelovanja na regionalnih dogodkih in mreženju bo vedno doprineslo prepoznavnosti in ugledu. Velik del teh zaslug bi pripisal našemu umetniškemu vodji Irfanu Hošiću.

Na severni strani KRAK omejujejo industrijske hale kompleksa Kombiteks, na južni strani pa se dotika stanovanjskega dela urbanega naselja Hatinac. Na zahodni strani je le nekaj deset metrov oddaljen od reke Une in najatraktivnejših kopališč v Bihaću. Njegova lokacija je res odlična.

Brutalističen videz in dediščina, z izrazitim betonskim frizom, ki nosi vizualni značaj objekta, KRAK postane sam po sebi opazovanja vreden objekt. Idejno zasnovo arhitekturnega projekta je zasnoval dvojec Ena Kukić in Dinko Jelečević. Vizualno podobo v obliki logotipa je ustvaril grafični oblikovalec Sead Mujić, pri čemer je za izhodišče uporabil prepoznavni arhitekturni detajl stavbe Delavskega kluba.

Če ste v bližini ali ste načrtovali obisk Bihaća, poskusite to storiti to pomlad, imajo bogat in odličen program, ali kot pravi Mehmed sam: KRAK bi bilo treba obiskati zaradi odpiranja možnosti, da se nauči nekaj novega; njegovo zanimivo pozicijo, program, prostor, ljudi. Z obiskom KRAKA-a in tistega, kar je uspel ustvariti v javnem prostoru, si omogočate priložnost za posvečenim uživanjem v gledanju, poslušanju, molčanju, spoznavanju ali v pogovoru.