Bil sem na prvi mednarodni razstavi Sama Youkilisa v Berlinu in doumel, zakaj je vsem všeč

Ko potujem, se trudim, da ne načrtujem. Nisem eden tistih ljudi, ki točno vedo, kam bodo šli in kaj je treba videti, preprosto pustim, da življenje dela zame, tako da kar bo, pa bo. A odhod v Berlin je popolnoma drugačen primer, saj je to specifično mesto, res nikoli ne veste, kje boste na kocu pristali, saj se veliko stvari dogaja v zakulisju in pogosto lahko doživite nekaj, česar ni bilo niti v nobenem mestnem vodniku. Svoje obiske v Berlinu sem vedno dojemal kot nepregleden odprti buffet. Popolnoma vseeno je, ali ste prišli sem na zajtrk, kosilo ali večerjo, obstaja možnost, da se boste prenajedli ali morda celo ostali lačni. Vem, sliši se protislovno, vendar v resnici je temu tako, ker ko se soočiš s toliko izbirami, preprosto izgubiš apetit.

Obdobje po silvestrovem v Berlinu prav tako ni naklonjeno uživanju v vremenskih razmerah, še posebej, če ste oseba, ki je nagnjena k melanholiji, vas lahko sivina in nizka oblačnost, tako kot like iz filma Wima Wendersa, zlahka požrejo in vržejo v depro. A ravno takšno vreme me je prisililo, da sem šel ven in obiskal otvoritev razstave s simboličnim naslovom Under the Sun, glede na to, da že več dni nisem videl sončnega žarka. Obožujem galerijo C/O Berlin, ki letos praznuje 25. obletnico in se resnično predano in strastno loteva sodobne fotografije, in ima le redko program, ki vas lahko razočara, preprosto ne morete zgrešiti, če želite na primer preživeti dolgočasno nedeljsko popoldne pri njih, si ogledati razstavo, prelistati knjige v knjigarni ali pa samo pojesti rezino limonine torte in opazovati ljudi, ki prihajajo in odhajajo. Zato ni presenetljivo, da so se odločili, da bodo sezono začeli s Samom Youkilisom, umetnikom, ki so ga v ospredje postavila družbena omrežja in ga naredila za nepričakovano fotografsko zvezdo. Namreč, za tiste, ki ne vedo, kdo je, gre za umetnika, ki beleži navidezno vsakdanje trenutke povsem neznanih ljudi, ulic, delov mesta, sveta – ter tako ujame lepoto vsakdanjega življenja.

ber 30, 2021, 4:44 PM. Photo: Sam Youkilis

Poleg svojega slavnega dela v komercialni, predvsem modni fotografiji, je ta fotograf in filmski ustvarjalec, rojen leta 1993 v New Yorku izkoristi svoja poklicna potovanja kot priložnost za ustvarjanje kratkih filmov in video portretov, ki dokumentirajo intimne trenutke, čustva in interakcije ljudi, pa tudi dolgoletne obrti in lokalne tradicije. Kot pionir v novi obliki vizualnega pripovedovanja zgodb Youkilis uporablja samo iPhone, pa tudi Instagram kot edinstveno komunikacijsko platformo, kjer deli svoja opažanja, razdeljena v tematske skupine in vsak dan povečuje število svojih sledilcev, ki obožujejo njegovo delo. Da gre za zvezdo, je bilo mogoče videti takoj že na samem vhodu v galerijo, glede na vrsto, ki se je počasi oblikovala pred omaricami za shranjevanje stvari, pa tudi pred prostori, kjer je bilo njegovo delo predstavljeno na zelo nepričakovan način.

Velikodušen indeks vsakdanjega življenja

Vedno se sprašujem, kako preoblikovati delo, ki je doživelo tako velik uspeh najprej v spletnem svetu, v obliko offline razstave, toda zasloni, ki so nameščeni v črnih sobah, resnično odlično delujejo in vas subtilno seznanijo z njegovim svetom, ki živi 24 ur – navsezadnje toliko kot en InstaStory. Zdi se, kot da se zasloni pogovarjajo in ustvarjajo nekakšen kuratorski dialog in pripoved, ki nevsiljivo teče, ko opazujete vse te prizore iz različnih delov sveta. Obiskovalci brez opravičila jemljejo svoje mobilne telefone in poskušajo ujeti nekaj lastne izkušnje prizorov z zaslona, kjer se mi zdi, da dodatno ustvarjajo nove oblike njegovega dela – zaslon njegovega zaslona v lastnem zaslonu. Lahko si samo predstavljam, koliko videoposnetkov je bilo posnetih ta večer in na koliko profilov je bilo deljeno ter odšlo na nekatere druge zaslone?

June 30, 2023, 2:17 PM. Photo: Sam Youkilis

Njegovo delo je opisano kot velikodušen indeks vsakdanjega življenja, s poudarkom na hrani in kulturnih tradicijah, zlasti v Evropi in predvsem v Italiji. Youkilis je začel fotografirati kot najstnik, potem ko je prejel 35-milimetrski SLR fotoaparat kot darilo. Študiral je fotografijo na Bard Collegeu pod mentorstvom Stephena Shorea. Po diplomi leta 2016 je bil soočen s težavami iskanja službe, ki bi lahko plačala tudi račune, zato je začel ponujati brezplačne fotografske storitve za restavracije, medtem ko je delal kot natakar in prodajalec vina. Od leta 2017 Youkilis veliko potuje in dokumentira svoje izkušnje. Njegovi kratki, vertikalni videoposnetki prikazujejo različne kulturne prakse, kot so izdelava mochi tort v Nari na Japonskem in žetev oljk v Umbriji, pa tudi vsakodnevne prizore, kot so ulične mačke v Grčiji.

Njegov prvi fotoalbum “Somewhere 2017–2023” vsebuje 528 strani fotografij, ki jih je z iPhoneom posnel med potovanji. Knjiga sledi poteku dneva po svetu, ki se začne ob zori v Mexico Cityju in konča z zadnjo svetlobo v Essaouiri v Maroku. Fotografije ohranjajo 9:16 format telefona, knjiga pa vključuje eseje nekaterih najbolj znanih teoretikov fotografije. Njegovo delo je priznano tudi po njegovi neverjetni sposobnosti zajemanja univerzalnih človeških trenutkov s posebnim poudarkom na posebnostih miselnosti. Njegov pristop spominja na neutrudnega sprehajalca, ki opazuje ljudi in absorbira vsako sekundo dneva, nekaj, česar povprečna oseba običajno ne opazi, medtem ko prehodi tudi do 15 milj na dan, da bi ujel eno od fotografij.

May 30, 2023, 10:20 AM. Photo: Sam Youkilis

Njegova razstava v C/O Berlin je neke vrste meditacija, kajti ko sediš v prostoru, ki ga osvetljujejo vsi ti zasloni, imaš občutek, kot da si v templju digitalnih zapisov. Na nek način vas pomirijo in odklopijo od vaše resničnosti in dobite vtis, da lahko tam ostanete ure in ure in vedno znova opazujete prizore in vedno odkrijete nekaj novega. Youkilis sam, kot nekakšen menih, resnično ljubi ljudi, radoveden je kot mačke, s katerimi je obseden in nam vedon znova razkriva nekaj novih plasti vsakdanjega življenja. Njegov pogled je resnično podoben soncu, tako močan, da lahko vidite ves prah pod njim, pa tudi lepoto tega sveta. Priporočam ga iz dna srca.