Direktorica "Mestnih muzejev" Sarajevo, Senka Ibrišimbegović, nas popelje štirideset let nazaj, v čas Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, ter nas spomni na duh olimpizma in vlogo, ki jo danes ima Olimpijski muzej Sarajevo.
Senka Ibrišimbegović21 julija, 2024
Sarajevo, mesto, ki je leta 1984 gostilo XIV. zimske olimpijske igre, je za vedno zapisano v srcih vseh, ki so imeli čast doživeti njegov duh v teh nepozabnih dneh. XIV. zimske olimpijske igre niso bile pomembne le za Sarajevo, Bosno in Hercegovino ter Jugoslavijo, temveč tudi za ves svet, saj so simbolizirale mir, prijateljstvo in športni duh. Sarajevo je kot glavno mesto Socialistične republike BiH v okviru SFR Jugoslavije imelo privilegij organizirati to prestižno prireditev. Mesto je sprejelo športnike in gledalce iz več kot 49 držav, kar je pokazalo sijaj Bosne in Hercegovine ter prijaznost njenih prebivalcev.
Olimpijski muzej v Sarajevu ni le prostor, ki hrani spomine na preteklost, ampak predstavlja optimizem, moč in trajno bistvo olimpijskega gibanja. Po vojni je bil muzej obnovljen in oktobra 2020 odprt za javnost. Danes služi kot dober primer, ki nam prikazuje, kako šport in kultura lahko izboljšata življenje, povežeta razlike in motivirata prihodnje generacije za dobra dela. Neminljiv duh olimpizma, vdelan v samo srce našega mesta nas uči, da je največja zmaga zmaga nad samim seboj, najlepša medalja pa tista, ki jo nosimo v srcu. Olimpijski muzej stoji v srcu Sarajeva, v njegovih zidovih in zgodbah. Je priča časa, varuh duha, ki nikoli ne umre, ter dom, kjer se sanje ne le ohranjajo, temveč tudi rojevajo.
Poleg športnih eksponatov muzej razstavlja tudi številna umetniška dela, ki so jih jugoslovanski umetniki ustvarili na povabilo Organizacijskega komiteja olimpijskih iger, z namenom razstavljanja v Olimpijskem muzeju. Ena od teh razstav je „Šport in umetnost“, ki je rezultat enega od najpomembnejših kulturnih projektov med XIV. zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu. Ta razstava predstavlja spoj umetnosti in športa skozi edinstveno mapo grafik. Mapa je bila izdelana v sodelovanju z Galerijo „Visconti art – Lazo Vujić“ iz Ljubljane in založniško hišo „Svjetlost“ iz Sarajeva.
Osnovne ideje Olimpijske deklaracije, ki promovirajo humanizem in povezovanje narodov sveta ne glede na politične, rasne in kulturne razlike skozi šport, so bile s to razstavo izražene skozi umetniški projekt visokega kalibra. Šestnajst umetnikov, velikanov sodobne umetnosti, vključno z Doraciom, Folonom, Grecom, Halnweinom, Hodgonom, Hwangom, Kolarem, Mooreom, Paladinom, Pistoletem, Rosenquistom, Santomasom, Twomblyjem in Warholom, ter dva izjemna grafičarja iz Jugoslavije, Stupica in Hoza, so se odzvali povabilu k prispevanju k tej edinstveni kolekciji.
Prva promocija razstave je bila junija 1983 na 14. mednarodnem umetniškem sejmu v Bazlu. Nato je razstava potovala po Evropi, Združenih državah Amerike in Kanadi, zajemajoč mesta kot so New York, Bruselj, Pariz, Dunaj, San Francisco, Los Angeles, Boston, Washington, Toronto, Detroit, Denver in Indianapolis. V Jugoslaviji je bila razstava predstavljena v Splitu, Zagrebu in Sarajevu.
Ta razstava ni le simbolizirala spoj umetnosti in športa, ampak je tudi dokazala moč umetnosti kot univerzalnega jezika, ki presega meje in povezuje ljudi po vsem svetu. Geslo, da Sarajevo ni gostilo le športni, ampak tudi kulturni praznik zimskih olimpijskih iger, je najjasneje potrjeno skozi razstavo „Mapa grafik: Šport in umetnost“, ki jo danes v Olimpijskem muzeju Sarajevo občudujejo mnogi.
