Nevroznanstveniki izpostavljajo 2 vsakodnevni aktivnosti kot ključni pri zaščiti možganov pred staranjem
Njun učinek na možgane znanstveniki zabeležijo v le nekaj minutah.
Marie Bladt22 septembra, 2024
Njun učinek na možgane znanstveniki zabeležijo v le nekaj minutah.
Marie Bladt22 septembra, 2024
Vadba dela čudeže z možgani. Še posebej kadar je vsakodnevna. Poleg vadbe v fitnesu ali doma je vsaka priložnost za gibanje čez dan dobrodošla. To potrjuje nevroznanstvenik Nas na svojem Instagram profilu: “Ne boste imeli vedno časa ali energije za popolno vadbo. Toda znanost kaže, da je vsako gibanje boljše kot nič.” Z vadbo se dejansko sproščajo kemikalije, ki izboljšujejo razpoloženje in pomagajo našim možganom, da ostanejo mladi in bistri.
Naslednje dnevne aktivnoti so na primer koristne za možgane, tudi če jih izvajamo le nekaj minut:
Nevroznanstvenica Tara Swart potrjuje, da ima gibanje tako takojšnje kot dolgoročne koristi. Redna vadba je koristna za:
Če obstaja ena telesna dejavnost, ki jo znanost hvali, je to najpreprostejša: hoja. Vsakodnevni sprehod naj bi imel moč spremeniti strukturo možganov. “Krepi povezave med pomembnimi možganskimi vezji za obdelavo čustev, reševanje problemov in spomin,” pravi znanost. Sinhronizacija teh možganskih mrež je povezana z zmanjšanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Po nedavni raziskavi PNNS (National Nutrition and Health Programme) je 20 minut na dan v zmernem tempu dovolj, da pozitivno spremenimo strukturo možganov. Poleg tega hoja blagodejno vpliva na duševno zdravje, ker upočasni dele možganov, ki sodelujejo pri odzivanju na stres. Pri tem velja poudariti, da hoja trikrat na teden “že zgosti tkivo, ki povezuje levo in desno stran naših možganov. Ta sprememba napoveduje boljši spomin.” Kot prikazuje spodnja ilustracija dr. Chucka Hillmana, lahko 20-minutni sprehod znatno poveča možgansko aktivnost, “vašo pozornost in koncentracijo ter izboljša vaš reakcijski čas,” dodaja dr. Tara Swart. Kadar vam manjka koncentracije, se po njenih besedah namesto kave odločite za krajši sprehod.
View this post on Instagram
Ples je v vseh svojih oblikah ena redkih dejavnosti, ki združuje več možganskih funkcij hkrati: »gibe telesa, odločanje, glasbeno zavedanje in čustveno stanje,« pojasnjuje Nas. “To je prava vadba za telo in možgane, ki zahteva hitro odločanje in pomaga ohranjati možgane in um bistre in mlade.” Redna vadba blagodejno vpliva na spomin in lahko celo zmanjša kognitivni upad in demenco. “Ples je za vsakogar: opazili so, da pomaga pri mobilnosti pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo, da je terapevtski za motnje razpoloženja in revitalizira po menopavzi. Pustite si glasbo in plešite sami, da hitro izboljšate svoje razpoloženje. Plešite z drugimi, da ustvarite povezave s sinhronizacijo svojih možganskih valov s tistimi vaših bližnjih,« svetuje nevroznanstvenica.