O dizajnu in astrologiji z najpomembnejšo gostjo letošnjega Zagreb Design Weeka

Vse do 29. septembra bodo razstave, predavanja, predvajanje dokumentarnega filma (o oblikovalcu in zakonskem paru Vignellis Design Is One: The Vignellis), druženja, srečanja in celo dobre večerne zabave del zagrebškega vsakdanjika ljubiteljev dizajna.

Letos je država partnerica Italija, naša pomorska soseda, država, ki nas navdušuje v marsičem. Italijani so vodilni v svetu oblikovanja, zato je izraz italijansko oblikovanje dolgo časa nekakšna referenca za nekaj, čemur težimo na tem področju, tako v modi, avtomobilizmu, kot pohištvu in opremljanju. Tu si drznemo dodati, da s prav toliko šarma oblikujejo tudi našo gastronomsko senzibilnost. Posebna pozornost letošnjega ZDW je namenjena ženskam v oblikovanju, razstava italijanskih oblikovalk pa predstavlja zgodovinski pregled vloge žensk v italijanskem oblikovanju. Prepleta se s krovno temo Breaking the Glass Ceiling (v slovenščiniRazbijanje steklenega stropa: Revolucija dizajna), torej spodbujanje raznolikosti in zagovarjanje enakosti, kreativnosti in sodelovanja v oblikovanju. Ena od gostij, ki bo predavala, a se tudi predstavila v okviru razstave, je Chiara Di Pinto, polovica milanskega Studiapepe, enega najuspešnejših studiev na svetovni sceni, ki poleg številnih zasebnih in javni interierjev, gostinskih projektov, podpisuje tudi sodelovanje s hišo Hermès.

Kot ženski duo v svetu oblikovanja (Chiari se pridružuje oblikovalka Arianna Lelli Mami) čutita mešanico ponosa in motivacije. Področje, ki je pretežno moško, sicer kaže premik v smeri inkluzivnosti in priznavanja prispevkov oblikovalk, vendar nas čaka še veliko dela. Še veliko je treba storiti, da bi oblikovalke popolnoma izstopile iz sence. Spodbujanje mentorskih programov, povečanje prepoznavnosti z razstavami in publikacijami ter ustvarjanje mrež, ki povezujejo ženske v oblikovanju, lahko pomenijo bistveno razliko. Z okrepitvijo ženskih glasov v oblikovanju lahko navdihnemo prihodnje generacije in preoblikujemo pripoved, da ustvarimo bolj uravnotežen in vključujoč svet oblikovanja. Sodelovanje na Zagreb Design Weeku je lep korak v to smer, mi pove Chiara, ki se je izobraževala na področju likovne umetnosti, da bi sčasoma razvila multidisciplinarno perspektivo, ki jo zelo zanimivo aplicira na oblikovanje.

Podpis Studiapepe je zanimiv, raznolik in vedno se zdi, da združuje nekaj nepričakovanih detajlov, ki dajejo notranjosti brezčasen značaj, še posebej, ko imajo za to svobodo. Najin ustvarjalni proces se začne z radovednostjo in opazovanjem. Potopiva se v različna okolja, z iskanjem navdiha v naravi, arhitekturi, potovanjih in simbolih. Ta začetna faza pogosto vključuje zbiranje materialov, skic in idej, ki odmevajo z nama, kar omogoča razcvet najinega multidisciplinarnega pristopa. Ker sta duo, je dialog temeljni del njunega ustvarjalnega procesa, saj skozi razpravo nenehno izmenjujeta misli, izzivata ideje in izpopolnjujeta koncepte. Verjameva, da združevanje najinih individualnih perspektiv rezultira v bogatejših in bolj dinamičnih delih. Konec koncev si prizadevava ustvariti dela, ki pripovedujejo zgodbo in vzbujajo čustva, zakoreninjena v osebnih izkušnjah, pa tudi širše, univerzalne teme.

Kot nekdo, ki ima posebno senzibilnost za oblikovanje, Chiara z menoj deli svoje misli o tem, ali se je sloga mogoče naučiti in kaj pravzaprav danes presodi o dobrem oblikovanju. Kot ključno poudarja čustveno resonanco, razlog pa je univerzalen. Uspešno oblikovanje pogosto pripoveduje zgodbo ali ustvarja povezavo z občinstvom, zaradi česar je nepozabno in vplivno ter pogosto obuja spomine. Ob koncu njenega stavka sem takoj pomislila, kako vsak dizajn, ki mi pade v oči, nosi neko dodatno dimenzijo povezanosti, na primer Knotted Coat Rack slovenske oblikovalke Urške Sadar, ki sem ga odkrila v Parizu (in ga Urška zastopa tudi v Zagrebu), je kombinacija zgodb o dobrem funkcionalnem oblikovanju z vozli, ki jih videvamo povsod. Glede stila Chiara meni, da se ga ne da naučiti, temveč gre za stvar opazovanja in osebne izkušnje. Ne maram preveč govoriti o slogu, ker se zdi kot nekaj, kar se sčasoma ne spreminja. Slog se tako kot ljudje nenehno razvija in napreduje v koraku z radovednostjo in osebnim raziskovanjem. Izobraževanje in izpostavljenost različnim oblikovalskim filozofijam, zgodovinskim kontekstom in sodobnim trendom lahko posameznikom pomagata razviti lastno estetsko občutljivost. Vendar pravi slog vključuje osebno izražanje in instinkt, ki ju je mogoče gojiti s prakso in izkušnjami. Dodaja, da je spodbujanje eksperimentiranja in raziskovanja ključnega pomena, saj daje oblikovalcem priložnost, da odkrijejo svoj glas in najdejo, kaj jih kreativno označuje. Na koncu, medtem ko se je osnov oblikovanja mogoče naučiti, razvoj osebnega stila pogosto poteka skozi individualno raziskovanje in rast.

Zanimiv podatek, ki sem ga našla v njeni biografiji, je astrologija, ki jo Chiara z veseljem študira, čeprav se na prvi pogled ne zdi povezana z oblikovanjem, je pravzaprav bogat vir univerzalne simbolike in pomena, torej arhetipov, ki navdihujejo oblike, barve in materiale ter ustvarjajo dizajne, ki odmevajo na globlji, čustveni ravni. Astrologija se ukvarja tudi s konceptom časa, ciklov in ritmov, mi pravi Chiara, kar je ključnega pomena pri oblikovanju prostorov ali objektov, ki se odzivajo na potrebe in izkušnje ljudi skozi čas. Z integracijo teh elementov ustvarjamo dela, ki so bolj intuitivna, smiselna in usklajena s človeško izkušnjo. Astrologija me uči, da na vse gledam skozi drugačne leče in perspektive. Vedno mi je bil všeč rek Achilleja Castiglionija: ‘Če nisi radoveden, pozabi na to. Če te ne zanima, kaj drugi počnejo in kako delujejo, potem delo oblikovalca ni zate.”

Pri njenem delu je največja gonilna sila radovednost, ki pomaga nenehno raziskovati nove ideje, materiale in kulturne vplive. Navdušuje me neznano, vprašanja, na katera ni takoj na voljo odgovorov, in možnost, da odkrijem nekaj nepričakovanega. Radovednost me žene k izzivanju konvencij in vedno iščem globlje povezave med obliko, funkcijo in simboliko. Tu smo se dotaknili njenega zadnjega potovanja na Japonsko, ki je nanjo pustilo globok vtis. Način, kako japonsko oblikovanje uravnoteži preprostost z globoko simboliko, me je še posebej navdušilo, zlasti pozornost do podrobnosti in ravnovesje med naravo in umetnimi prostori. Ta izkušnja me je naučila, kako je lahko oblikovanje funkcionalno in globoko duhovno ter združuje zgodovino, kulturo in naravni svet v povezano celoto.

Ena najbolj nepozabnih delovnih izkušenj Studiapepe je bila ustanovitev Club Unseen, večkrat nagrajenega projekta. Bila je resnično poglobljena, veččutna izkušnja. Projekt nam je omogočil eksperimentiranje s konceptom prostora kot nečesa tekočega in dinamičnega, kjer oblikovanje lahko vzbudi čustva in pripoveduje zgodbo. Club Unseen je bil več kot le prizorišče; bil je skrivni bar, prizorišče z živo glasbo, nepričakovani barmanski oder in predvsem pripovedno potovanje, ki je goste vabilo k odzivanju, raziskovanju in povezovanju z okolico na nepričakovane načine. Priznanje, ki ga je projekt prejel, je potrdilo našo vero v premikanje meja in ustvarjanje izkušenj, ki presegajo estetsko dimenzijo, sklene Chiara pogovor o najzahtevnejšem projektu, na katerem je delala doslej, in nasploh o pomenu dizajna, ki je vedno več kot le videz izdelka. To je življenjski slog, s katerim se obkrožamo in ga izberemo, in je tam, da dvigne lestvico izkušenj in užitka v vsakdanjih stvareh. Zato nas pogovori z zanimivimi sogovorniki, kot je Chiara Di Pinto, vedno znova navdušijo, tedni oblikovanja, kot je Zagreb Design Week, pa razveselijo.

Photo: Andrea Ferrari, Giuseppe Dinnella, Silvia Rivoltella