Zadnja sezona serije You je sprevržen déjà vu

Napočil je tudi ta čas, trenutek, da se poslovimo od Joeja Goldberga – Goodbye, You! Pandemije koronavirusa se spominjam po marsičem, med drugim pa je tukaj tudi serija You. Čeprav je izšla leta 2018 nekako podobo Joeja Goldberga, ki pod šilt kapo kuka izza grmovja, še vedno povezujem s časom lockdowna, ko sem gledala to serijo. Zdi se, kot neko prejšnje življenje, toliko tega se je spremenilo v svetu od takrat, v mojem življenju in v Joejevem. Še več, Joe je eden redkih ljudi, za katere lahko rečem, da se je v zadnjih petih letih preselil večkrat kot jaz – spremljali smo njegovo življenje v New Yorku, Los Angelesu, predmestjih Kalifornije in Londonu in srečali smo številne ženske, katerih življenja je uničil ali končal (običajno oboje), od Candace do Marienne. Da bi njegovo zgodbo pripeljali do konca, so se ustvarjalci serije odločili, da Joeja pripeljejo nazaj na kraj, kjer se je vse začelo, v New York in knjigarno Mooney’s.

Tako kot se to pogosto zgodi pri zaključkih, me je zadnja sezona serije You prisilila, da naredim recap zadnjih nekaj let, ki sem jih psihično in fizično preživela tekom vsake sezone, isto pa je storil tudi Joe Goldberg. Kot nekakšen déjà vu, tega moškega, ki je utelešenje strahov vsake ženske – tesnobno vprašanje: Kaj, če ni tisti pravi? z Joejem dobi povsem novo noto – ponovno opazujemo, kako se sprehaja po ulicah New Yorka, v glavi pa se mu vrtijo strašljivi monologi. A njegovi monologi, ki so bili doslej osredotočeni na njegova dekleta in žrtve, so tokrat osredotočeni na samega Joeja. V zadnji sezoni je tako ločen od svojega resničnega jaza (kar je pravzaprav super za vse okoli njega!) in se je tako primoran pogovarjati sam s seboj v drugi osebi. Celo v njegovih mislih I postane You. Joe in Kate sta prisegla, da ne bosta nikoli več storila zločina, in zakopala svoje psihopatske nagnjenosti globoko v sebe. Zdaj živita človekoljubno življenje, sta bogata, celo slavna in Joe je končno postal lastnik knjigarne, ki je definirala njegovo zgodbo. Toda to bi bil srečen konec, ki si ga zaslužijo tudi boljši ljudje od Joeja Goldberga.

Netflix

Zdi se, da je New York Joeja zasrbel kot novo zaraščena krasta, ki je ne more nehati praskati. Sprva se odloči, da bo samo zapisal svoje bolne fantazije, toda bodimo realni, to je Joe Goldberg, pri njem vse vedno “po naključju” uide izpod nadzora. Joe želi prepričati sebe in občinstvo, da je dober lik, ki se mu včasih zgodijo slabe stvari. Vedno ima najboljše namene, škoda, ker včasih samo malo zamoči – tudi on je samo človek! Ta vidik zgodbe mi je bil res všeč vsa ta leta, ker je realističen. Noben manipulator ali oseba z resnimi duševnimi motnjami ne bo priznala, da je slaba oseba, poleg tega pa bodo poskušali na nas izvesti gaslighting, da smo mi tisti, ki se motimo in sploh ne vemo, kaj je prava ljubezen. Moram priznati, da imam Joejevih “grozljivih” zgodb in naključnih “preveč veš, zato te moram ubiti” umorov, medtem ko začenjam s peto in zadnjo sezono, ‘poln kufr’.

Mislim, da mi ta serija nikoli ni bila všeč toliko, kot mislim, da je bila drugim okoli mene, in njen vrhunec je bil po mojem mnenju druga sezona. Joe je iskal ljubezen in Love je bila ravno tisto, kar je potreboval – seveda, dokler tudi ona ni popolnoma izgubila svojega moralnega kompasa, če ga je kdaj imela. Od takrat naprej je zame vse začelo drseti navzdol in spraševala sem se, kdaj bo konec Joejevim nerodnim umorom in ga bodo končno postavili za rešetke, kamor spada, ter nesrečnim ženskam prihranili tiranijo, psihološko zlorabo, ki se postopoma stopnjuje v fizično. V peti sezoni je v serijo vstopila Brontë in me neustavljivo spominjala na Beck, namigujoč, da se Joe nikoli ne bo spremenil in da spet gledamo isto zgodbo, samo različne like. Kako dolgo še?, sem pomislila. Brontë pride kot nepričakovan nov lik, kar se mi je zdelo nekoliko nenaravno, ker nove like povezujem z začetkom, ne s koncem, in spraševala sem se, kako pomemben bi bil njen lik v celotni zgodbi. Vse, samo ne še ena ženska, ki se pade na Joejev šarm. Spet gledamo iste vzorce, spet smo v New Yorku, v isti knjigarni, kot da se ni nič spremenilo. A nekaj se je vendar spremenilo – v trenutku, ko je Brontë začela zahtevati, da Joe izbriše vse besede, ki jih je dodal v Beckino knjigo, sem vedela, da je odličen lik, ki bo, kolikor je le mogoče, maščeval dekleta, ki so prišla v Joejevo življenje pred njo, in konec se je začel pisati sam.

Netflix

Zadnja sezona serije You ni prelomna in ni vrhunec, ki vas bo podrl z nog, vas pustil v šoku in vas prisilil, da povabite svoje prijatelje, da z njimi debatirate o vseh dogodkih, vendar je to precej zadovoljiv konec zgodbe. Serija zapre en krog in oživi vse elemente, ki smo jih z navdušenjem opazovali že leta, podobno kot, ko se odpravite na zadnjo vožnjo z vrtiljakom pred zaprtjem. Od samega začetka sezone se je zdelo, da je konec v zraku. Joejeva fasada začne pokati po tesno vezenih šivih. Spominjamo se vseh njegovih žrtev in opazujemo, kako v njegovem mladem sinu rastejo semena psihopatije, ki jih zalivajo generacijske travme, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Zadnja sezona nas spominja tudi na Ellie, ki je bila ključni lik v zgodbi, čeprav se Jenna Ortega fizično ne pojavi v peti sezoni (dejstvo, da so žalostni ne samo oboževalci, ampak tudi ekipa na setu). To je lepo zaokrožen konec, zadnja pika na črki i, celotna sezona pa izžareva nekoliko nostalgično vzdušje.

Ne bom se spuščala v podrobnosti, da nikomur ne bi pokvarila zadnjega potovanja v You vesolje, vendar se bom sklicevala na eno srčkano podrobnost, ki je spojler le za najbolj načitane – in če ste to vi, čestitam! Serija se konča s knjigami, vseprisotnim elementom v vseh sezonah. Vidimo Joeja, ki bere The Executioner’s Song Normana Mailerja, kriminalni roman iz leta 1979 o morilcu Garyju Gilmoreu. To nakazuje, da tudi na samem koncu, po vsem, kar smo videli v preteklih letih, nikoli ne bomo mogli razumeti Joeja Goldberga – ali ga opravičiti. Tudi če se zaveda, kaj je storil, Joe nikoli ne bo mogel v celoti prevzeti odgovornosti za svoje zločine. Vedno bo našel nekoga: mamo, očeta, ljubezen, družbo, ki jo bo lahko krivil.

Krivec bo za vedno ostal v drugi osebi in za vedno bo You.