10 zanimivih dejstev, ki jih verjetno niste vedeli o Willemu Dafoeju

Ko sem zadnjič gledala Willema Dafoeja na velikem platnu, sem bil zgrožena. Medtem ko v groteskno-frankensteinovskem uvodnem prizoru njegov lik dr. Godwin Baxter izvaja operacijo v svojem laboratoriju, je njegov obraz iznakažen z brazgotinami, subjektivni občutek nelagodja, ki ga še dodatno podžigajo popačeni posnetki, pa mi je namigoval, da se tudi sama nahajam na operacijski mizi, vendar mi tega še nihče ni sporočil. Ne morem reči, da nisem razmišljala, da bi pobegnila, še posebej, ko sem čutila, kako mi Dafoe vleče kožo plast za plastjo, me prestavlja izven okvirjev resničnega, secira in popolnoma destabilizira moje že tako nestabilno duševno stanje. Toda jaz sem ostala, ga gledala iz oči v oči, zgrožena do točke fascinacije, občudovanja, ekstaze. To je bil veličastni film Poor Things, ki je bil kasneje nagrajen s štirimi oskarji, zlatim globusom za najboljši film in številnimi drugimi prestižnimi priznanji.

Z več kot 150 filmi je Willem Dafoe ena najbolj vsestranskih in drznih osebnosti v filmski industriji. Njegova umetniška radovednost in potreba po raziskovanju človeške narave ga peljeta do projektov po vsem svetu – od velikih hollywoodskih produkcij do avantgardnih neodvisnih filmov. Leta 1979 je dobil vlogo v filmu Heaven’s Gate Michaela Cimina, vendar je bil kmalu odpuščen iz produkcije. Od takrat je sodeloval z režiserji, ki sestavljajo pravo enciklopedijo sodobne kinematografije, kot so: Wes Anderson, Patricia Arquette, Kathryn Bigelow, Kenneth Branagh, Tim Burton, Scott Cooper, David Cronenberg, Spike Lee, David Lynch, Martin Scorsese, Zack Guillermo del Toro, Yorgos Lanthimos in mnogi drugi. Štirikrat je bil nominiran za oskarja – za najboljšega igralca za upodobitev Vincenta van Gogha v filmu At Eternity’s Gate in za najboljšega stranskega igralca v filmih Platoon Oliverja Stonea, Shadow of the Vampire E. Eliasa Merhigeja in The Florida Project Seana Bakerja. Prejel je tudi častnega Zlatega medveda Berlinala za življenjsko delo, na aktualnem 31. Sarajevo Film Festivalu pa bo prejel Častno Srce Sarajeva kot priznanje za izjemen prispevek k filmski umetnosti. Toda Dafoe je veliko več kot mojster filmskega platna, enako zanimiv na različnih področjih življenja – in kot ljubitelj vina, hedonist, ljubitelj glasbe, joge in plesa. Izpostavljamo 10 zanimivih dejstev o njem.

Njegovo pravo ime ni Willem.

Njegovo pravo ime je bilo William James Dafoe, vendar so ga že od srednje šole klicali “Willem” – deloma zaradi njegovih nemških prednikov, čeprav ima tudi angleško, francosko, irsko in škotsko kri. Ta vzdevek je obdržal in kasneje ga je tudi uradno sprejel, ko ga je registriral v ameriškem civilnem registru. “Prihajam iz velike družine in mojemu očetu je bilo ime William. Oboževal sem ga, vendar nisem želel, da bi imel enako ime kot on, ali da bi me klicali Bill niti Billy. Želel sem svojo identiteto. Kot otrok sem sanjal o vzdevku! In nekega dne me je sošolec poklical Willem. To je bila le lena različica izgovorjave imena William! Ironija je, da ko sem postal igralec, je vrnitev k Williamu zvenela kot umetniško ime. Zato sem obdržal tistega, ki mi je bil bolj všeč.”

Svojo kariero je začel v eksperimentalnem gledališču

Študiral je gledališče na Univerzi Wisconsin-Milwaukee, vendar je kmalu zapustil šolo in se pridružil eksperimentalni gledališki skupini Theater X, s katero je potoval štiri leta. Leta 1977 se je preselil v New York in se pridružil skupini Performance Group, ki jo je vodila igralka in režiserka Elizabeth LeCompte. Kasneje je ustanovila skupino The Wooster Group, s katero je Dafoe nastopal. Temelj za premikanje meja in uveljavljenih konvencij mu je zagotovila avantgarda, ki so jo ustvarjali prav tukaj. V enem od nastopov v živo, imenovanem The Cocktail Party, je Willem igral piščančje srce, kar ga je pripravilo na kariero, ki jo je zaznamovala pripravljenost prevzeti zahtevne in raznolike vloge v različnih žanrih.

Poor Things, Searchlight Pictures

Po 27 letih se je razšel z LeCompte

Dafoe in Elizabeth LeCompte imata sina Jacka, rojenega leta 1982. Njuno razmerje je trajalo 27 let in ko se je končalo, je bil to konec tudi njegovega sodelovanja s skupino The Wooster Group. A kot je dejal, ni takoj vedel, da je izključen iz umetniškega dela skupine. “Ko sva se razšla, sem pomislil, da bo morda potrebovala nekaj časa, da bo v redu z mano do naslednjega projekta. Toda to se ni nikoli več zgodilo.” Edini odgovor, ki ga je dobil, je bil, da ga LeCompte spoštuje kot umetnika – in to je bilo vse, kar je imela povedati. Že več kot dve desetletji je poročen z italijansko igralko in režiserko Giado Colagrande.

Odpustili so ga iz filma Heaven’s Gate, zaradi smeha

Dafoe je imel majhno vlogo v filmu Heaven’s Gate iz leta 1980, ki je kasneje veljal za enega največjih hollywoodskih neuspehov (skoraj je končal kariero režiserja Michaela Cimina). Kaj je Dafoe storil, da so ga odpustili? Nasmejal se je šali. “Tam sem bil tri mesece in veliko sem delal. Najeli so me, da igram neuprizorjen lik, nato pa so razvili te manjše like. Nekega dne smo osem ur prilagajali luč in žena mi je zašepetala šalo in jaz pa sem se nasmejal. Cimino se je obrnil in rekel: ‘Willem, pojdi ven,’ in to je bilo to. Bil sem grešni kozel.” Cimino ni nikoli potrdil, da je odpustil Dafoeja. “To je bila odlična izkušnja, ker je bil to moj prvi studijski film, zato sem pomislil: ‘Vau, kakšen krut svet!'”, je komentiral Dafoe.

The Magicianin Barry Lyndon sta le ena od njegovih najljubših filmov

Willem Dafoe je znan po svoji brezkompromisni izbiri vlog, ne le kot igralec, ampak tudi kot gledalec – to morajo biti vedno formati, ki premikajo meje oblike in vsebine. Za Letterbox je razkril, da so med njegovimi najljubšimi dosežki japonska grozljivka Onibaba, hipnotični film The Magician (The Face) Ingmarja Bergmana, Kubrickov vizualno razkošen Barry Lyndon, za katerega pravi, da je “precej dober”, pa tudi prej omenjeni Poor Things, v katerem ima nepozabno vlogo, skupaj z Emmo Stone in Markom Ruffalom.

Togo, Chris Large/Disney

Skoraj je igral Jokerja

Preden je bil za vlogo Jokerja v filmu Tima Burtona iz leta 1989 izbran Jack Nicholson, je bil Willem Dafoe omenjen kot potencialni kandidat v krogih Warner Brosa. Do poznih 1980-ih je že imel pomembne vloge – To Live and Die in L.A., Platoon, The Last Temptation of Christ, Mississippi Burning. Z njegovim nepozabnim obrazom, divjim pogledom in “vampirskim” nasmehom si ga je bilo enostavno predstavljati kot Jokerja. Vendar mu vloga ni bila nikoli uradno ponujena. Kasneje je igral še enega stripovskega zlobneža – Zelenega goblina v Spider-Manu in nato Nuidisa Vulka v Aquamanu.

Je velik oboževalec Franca Battiata

Kdo bi si mislil, da sta kultni italijanski kantavtor in ameriški igralec lahko komplementaren preplet? Dafoe je v intervjuju priznal, da je njegov velik oboževalec in da se ga pesem La Cura vedno globoko dotakne. Ni si težko predstavljati, da bi si Dafoe med snemanji filmov vrtel to pesem v tišini hotelske sobe, potopljen v njena besedila o nežnosti in predanosti. V njegovi interpretaciji je La Cura veliko več kot pesem – je osebna meditacija (še posebej, če upoštevamo tudi njegovo afiniteto do joge).

Nosil je dve večji modni reviji

Willem Dafoe je stopil tudi na modno pisto. Leta 2012 je zaključil moško Prada revijo za kolekcijo jesen/zima v Milanu, skupaj z igralci Adrienom Brodyjem, Garyjem Oldmanom in Timom Rothom, oktobra 2024 pa je presenetil občinstvo v Parizu na Miu Miu reviji, kjer je predstavil kolekcijo za pomlad 2025. Dizajnerji ga obožujejo zaradi njegove izrazite individualnosti, zato je prejel tudi status modne ikone.

Photo: Gorunway.com

Bob Dylan je eden njegovih najljubših pesnikov

Za Dafoeja Bob Dylan ni glasbena ikona, ampak pesnik brez konkurence. Love Minus Zero/No Limit je še posebej odmeven na njegovem osebnem playlist seznamu, z verzi, ki uravnovešajo ljubezen in paradoks, nežnost in svobodo. V tej izbiri se odraža tudi velik del njegove igralske narave: intenzivna, večplastna in nikoli povsem prevedljiva.

Tesno je sodeloval z Marino Abramović

Willem Dafoe in Marina Abramović sta skozi dolgoletno sodelovanje in medsebojno spoštovanje združila performans in igranje. Dafoe je sodeloval v dokumentarnem filmu The Life and Death of Marina Abramović ter v njeni odrski operi 7 Deaths of Maria Callas. Bil je tudi gost na odprtju Marina Abramović Institute (MAI) v New Yorku leta 2015, platformi, namenjeni promociji uprizoritvene umetnosti. Skupaj sta sodelovala v panelnih razpravah in umetniških dogodkih po ZDA in Evropi, kjer sta izmenjevala ideje o mejah umetniškega izražanja in vlogi telesa v umetnosti.