V nedeljo, 23. junija, je Vogue World: Pariz združil 188 športnikov, 151 manekenk, 70 plesalcev in 40-članski orkester za performans, ki se je začel v Ritzu in končal z 20 mednarodnimi breakdancerji na trgu Place Vendôme. Tema večera? Razvoj sloga v zadnjem stoletju, pri čemer je bila moda vsakega desetletja združena z drugim športom: burna dvajseta s kolesarjenjem (v dobi jazza so bila kolesa simbol hitrosti, svobode in mobilnosti, ki so definirali to obdobje); elegantne obleke iz sredine stoletja s petdesetimi in konjeniškimi športi; trikoji in z lykro obsedena sedemdeseta z gimnastiko; devetdeseta, znana kot doba WAGov, z nogometom… Kot je dejala Carine Roitfeld, ki je oblikovala dogodek z Ibo Kamara: “To je nekaj, česar še niste videli,” Vogue World pa je prvič pripravil modno revijo na Place Vendôme. Preberite si pregled utrinkov iz 40-minutnega showa.
Les petites mains so svoje ateljeje zamenjali za prvo vrsto
Pariz je seveda rojstni kraj mode, s Charlesom Frederickom Worthom na čelu, ko je leta 1858 odprl prvi atelje tik ob trgu Place Vendôme na Rue de la Paix. . Zato je bilo primerno, da je Vogue World začel s počastitvijo vseh “petites mains” (majhnih rok), odgovornih za uresničevanje vizij kreativnih direktorjev vsakega Couture Weeka, z desetinami rokodelcev, ki so se sprehodili po trgu v svojih tradicionalnih belih plaščih, preden so zavzeli svoje sedeži v prvi vrsti. Med hišami, ki so jih predstavljali? Armani Privé, Balenciaga, Chanel, Dior, Giambattista Valli, Givenchy, Jean Paul Gaultier, Maison Margiela in Schiaparelli.
Jean Paul Gaultier je blestel v Ritzu
Jean Paul Gaultier je prevzel vlogo garderoberja za Vogue World: Paris in francosko-malijski glasbenici Ayi Nakamuri pomagal pri oblačenju po meri izdelane obleke v zakulisju Ritza med večerno uverturo. Videz je kombinacija dveh predhodnih kreacij enfant terriblea francoske mode. “Na moji zadnji reviji v gledališču Théâtre du Châtelet leta 2020 so bila na zaključnem tableau predstavljena oblačila v različnih kožnih tonih,” je povedal oblikovalec za Vogue o konceptu outfitov pred prenosom v živo. “To idejo sem oživil s tem steznikom, ki je bil vzet iz kolekcije pomlad/poletje 2012 in ki jo je navdihnila Amy Winehouse.” Potem ko jo je osebno zavezal Gaultier, se je Aya – ki je pri 29 letih najbolj poslušana umetnica v francosko govorečem svetu – odpravila na Place Vendôme, da bi nastopila.
Vogue se je poklonil nekdanji prebivalki Place Vendôme, Coco Chanel
Coco Chanel je preživela desetletja svojega življenja v Ritzu, ki je bil skoraj njen drugi dom, prav tako njen apartma na Rue Cambon. Pravzaprav je umrla v svojem apartmaju v hotelu – govorice pravijo, da se je vrnila s sprehoda po Jardin de Tuileries, se ulegla na posteljo v svojih pozlačenih sobah in rekla svoji služkinji Celine: “Vidiš, tako se umira.” Seveda, tema se je s temo posvečeno dvajsetim letom 20. stoletja Vogue World poklonil vplivu Madame Chanel na modo v tem desetletju (in pravzaprav njenemu vplivu na vsako desetletje od takrat). Coco je proslavila LBD – ali, kot je takrat rekel Vogue, “obleko, ki jo bo nosil ves svet” leta 1924, z manekenkami, ki so nosile poustvarjene kreacije iz te kolekcije za Vogue World: Paris, medtem ko so kolesarji francoske reprezentance dirkali okoli Place Vendôme.
Karlie Kloss se je poigrala z nadrealizmom
Glamurozni segment Vogue World navdihnjen z obfobjem tridesetih let, se je začel s petimi modeli v črno-belih Balenciaga oblekah. Cristóbal Balenciaga se je v Francijo iz rodne Španije preselil šele leta 1937 – s čimer je modi vdihnil novo življenje – in Demna je za nocojšnje praznovanje poustvaril dve obleki iz najzgodnejših pariških zbirk svojega predhodnika. Dogajanje je nato prešlo v poklon atletiki, vključno s ponovno podobo Course des Cafés in vrtincem modela v oblačilih, ki so se na različne načine poklonili obdobju med obema vojnama. Dva izstopajoča videza, ki ju je izbrala stilistka Carine Roitfeld? Smoking Nine Ricci, ki ga je navdihnila Marlene Dietrich (katere nagnjenost k hlačam je povzročila težave s pariškimi oblastmi v tridesetih letih 20. stoletja), ki ga je nosila čudovita drag performerka Keiona, skupaj z videzom “Schiapar-alien” za Karlie Kloss, zahvaljujoč Danielu Roseberryju.
Sabrina Carpenter je doživela trenutek prave dive
Brigitte Bardot je prinesla mednarodno bikini prepoznavnost med filmskim festivalom v Cannesu leta 1953, a dvodelni model kopalk je prvič debitiral na Rivieri šele leta 1946, za njegov nastanek pa sta zasluga prevzela couturier Jacques Heim in inženir Louis Réard. Zagotovo pa si je slednji omislil ime bikini – sklicevanje na Bikini Atoll na Marshallovih otokih, prizorišču jedrskih poskusov, ki jih je po vojni izvajala ameriška vlada. Akt posvečen štiridesetim letom v reviji Vogue World: Pariz je združil Riviero s temo vodnih športov, vključno z nekaj velikanskimi sončnimi klobuki Simona Porte Jacquemusa in Sabrino Carpenter, ki se je dvigala iz “valov” modre tkanine v videzu, vrednem Croisette.
Gigi in Kendall sta prevzeli vajeti
Veliki finale segmenta Vogue World, ki so ga navdihnila petdeseta leta, je videl novo generacijo supermodelov, ki so jezdili skozi Place Vendôme na konjih – Napou in Djangou, če smo natančni, z grivama, spletenima po navodilih maestra Eugena Souleimana za to priložnost. Medtem ko so bili Gigi, Kendall in njihovi konji v Hermèsu oblečeni od glave do pet – spomnimo se, da je bil maison prvotno ustanovljen leta 1837 kot sedlarska delavnica, – modeli so se pojavili v tribarvnem twistu na Christian Diorovem Bar Suits, katerih silhueta je bila navdihnjena z jahalnimi navadami viktorijanske dobe.
Modeli in muze so rekli en garde
Parris Goebel – koreografinja Rihanninega nastopa na Super Bowl Halftime Showu – je med 40-minutnim predvajanjem Vogue World: Paris orkestrirala gibe na stotine plesalcev, oziroma muz, vključno z impresivno sekvenco mečevanja v poglavju, ki so ga navdihnila šestdeseta in je vseboval nastope mojstra floreta Milesa Chamley -Watsona ter sabljaškega velikana Laura Flessel-Colovica. Izpopolnjevanje tradicionalnih laméjev športnikov? Rekreacije srebrnih modelov Andréja Courrègesa in Paca Rabanna, ki sta jih nadzirala kreativna direktorja Nicolas Di Felice in Julien Dossena, po vzoru današnjih odzivov na Youthquake v šestdesetih letih.
Poklon Black is Beautiful gibanju
Predstavljena leta 1973 v Théâtre Gabriel je revija Bitka za Versailles povzročila nepopravljivo spremembo v modnem svetu pod pretvezo humanitarnega dogodka za obnovo palače kralja Ludvika XIV. Pet francoskih modnih oblikovalcev (Hubert de Givenchy, Pierre Cardin, Marc Bohan, Emanuel Ungaro in Yves Saint Laurent) je povabilo pet Američanov (Halston, Bill Blass, Stephen Burrows, Anne Klein in Oscar de la Renta), da predstavijo svoje ready-to-wear dizajne nasproti stvaritvam starega sveta. Na presenečenje vseh je ameriška ekipa “prišla, sešila in zmagala”, kot je takrat zapisal WWD. Medtem je 10 afroameriških manekenk (vključno s Pat Cleveland in Bethann Hardison), ki so nosile kreacije ameriških oblikovalcev za prosti čas, preneslo gibanje Black is Beautiful čez Atlantik, ključni trenutek za raznolikost v modni industriji. V tematskem segmentu Vogue World posvečenem sedemdesetim so se modeli, vključno z Debro Shaw, poklonili svoji zapuščini v Givenchy oblekah, ki so jih navdihnila 70. leta in spominjajo na cvetlične šifone, ki jih je Hubert poslal na modno pisto v Versaillesu.
Močna ramena so se srečala z močnimi udarci
V segmentu revije Vogue World, ki so ga navdihnila osemdeseta leta, se je Ib Kamara s stilom poklonil japonskim oblikovalcem, ki so v desetletju dekadence naredili revolucijo v pariški modi, z manekenkami (in Katy Perry), ki so se sprehajale po Place Vendôme v skulpturnih kreacijah Comme des Garçonsa, Junya Watanabea in Noir Kei Ninomiye. Istočasno so bobnarji iz Nika Taiko Ensemble – vsi oblečeni v Pleats Please Isseyja Miyakeja – poskrbeli za zvočno podlago za nastop 60 umetnikovbirolnih veščin, vključno z osmimi judoisti iz francoske reprezentance.
Bad Bunny je vzdušje pripeljal do vrhunca
“Vive La France!” občutek Vogue Worlda je dosegel vrhunec v dejanju, posvečenem devetdesetim. Francija je leta 1998 osvojila svoj prvi Svetovni pokal, nocoj pa se je vezist Emmanuel Petit pridružil 42 drugim nogometašem iz nogometne lige Île-de-France na Place Vendôme. Dodatek k patriotskemu vzdušju: manekenka Anok Yai je nosila rekreacijo Pietra Mulierja iz leta 1989, tribarvno obleko Alaïa, ki jo je nosila operna pevka Jessye Norman, ko je pela “La Marseillaise” na Place de la Concorde ob 200. obletnici Francoske revolucije. Ko smo že pri brezčasnih nastopih: energija na trgu je dosegla vrhunec, ko je na oder stopil Met Gala sovoditelj Bad Bunny.
Serena in Venus sta se poklonili Virgilu in trajnosti
Del Vogue World: Pariz, posvečen 2000-im, je proslavil tako tenis kot 10 let Nicolasa Ghesquièra pri Louis Vuittonu. Poleg parade videzov iz desetletja kreativnega direktorja na čelu slavne hiše sta titanki Serena in Venus Williams pustili precejšen vtis v dveh ukrojenih videzih. Seveda se je Serena poklonila svojemu dolgoletnemu razmerju z Virgilom Ablohom z nošenjem obleke Iba Kamare za Off-White (Virgil je za Met Gala 2019 izdelal Serenine custom po meri izdelane superge). Venus pa je nosila videz Marine Serre iz recikliranih teniških torb – dobrodošel znak ekološko sprejemljive mode. To ni edini primer, ko je francoski oblikovalec nocoj izpostavil trajnost: vse zastave, ki so plapolale v delu, ki so ga navdihnila petdeseta leta, so bile izdelane iz recikliranih šalov Marine Serre.
