Logo
Please select your language

Luca Cannonieri, Vogue Archive
Luca Cannonieri, Vogue Archive
Well-being

Vloga mikrobioma pri dolgoživosti je večja, kot si lahko predstavljate

Nevena Pandža

13 septembra, 2024

Strokovnjaki vse bolj poudarjajo črevesni mikrobiom kot enega ključnih dejavnikov, ki nam pomagajo živeti dlje in bolj zdravo. V prebavnem traktu je na milijarde bakterij, virusov in drugih mikrobov, ki jih skupaj imenujemo: črevesni mikrobiom. Čeprav lahko gastroenterologi ob pregledu rečejo, da “smo znotraj vsi enaki”, raziskave kažejo, da je črevesni mikrobiom vsakega posameznika drugačen, tudi pri enojajčnih dvojčkih.

Za razliko od drugih organskih sistemov je mikrobiom povsod in njegove učinke čutimo povsod. Čeprav govorjenje o črevesju marsikomu vzbuja sram in nelagodje, črevesje danes zasluženo zaseda pomembno mesto v sodobni medicini in dokazano vpliva na kakovost našega življenja.

Imenujejo jih tudi »drugi možgani«, skozi naše telo pošiljajo številne signale, ki jih pogosto registriramo kot »metuljčke v trebuhu« ali »obračanje trebuha«. Listen to your gut, je nasvet, ki smo ga slišali in dali, pomaga nam razumeti dvosmerno komunikacijo med možgani in črevesjem in se pravilno odločiti. “Če vprašate strokovnjake za dolgoživost, vam bodo na splošno vedno navedli iste vzroke za kronična vnetja in inflammaginga, to so zahodni način prehranjevanja, poln predelane in industrijske hrane, nezadostne telesne dejavnosti, kajenja, alkohola, kroničnega stresa, toksinov in onesnaženosti okolja. Vsi ti dejavniki povzročajo kronično vnetje v našem telesu z uničenjem črevesnega mikrobioma,” pravi dr. Andrija Karačić, ustanovitelj Centra za črevesni mikrobiom.

Mikrobiom sodobnega človeka

V nasprotju z edinstvenim, zdravim, raznolikim in bogatim mikrobiomom, je mikrobiom sodobnega človeka, rojenega s carskim rezom, hranjenega s komercialnimi formulami, s pogostimi antibiotiki, pretirano higieno in prehrano, ki temelji na predelani hrani z zmanjšano vsebnostjo vlaknin, vse pogostejši.

“Gre za krhek in dinamičen ekosistem, ki s kemičnimi signali lokalno v črevesju, pa tudi sistemsko, uravnava naš imunski sistem, presnovo, živčni sistem, hormone itd.” Črevesni mikrobiom je kot senzor, ki spremlja, kaj smo zaužili in obvešča naše telo o tem kako zadovoljno je s tem, kar »vidi«. Črevesni mikrobiom ve, ali ste jedli enolončnico ali burek, koliko razkužila je bilo uporabljenega v okolju, pa tudi, ali ste dovolj spali«, ugotavlja dr. Karačić.

Mikrobiom in dolgoživost

Raziskave v reviji Nutrients o mikrobiomu črevesja, staranju in dolgoživosti kažejo, da lahko črevesni mikrobiomi komunicirajo z možgani prek osi črevesje-možgani in modulirajo vedenje, vključno s kognitivnimi funkcijami višjega reda, prek nevronskih, imunskih in hormonskih mediatorjev.

Glede na to študijo so imeli najstarejši odrasli, ki so živeli sami, z družino ali v posebnih skupnostih, višje relativne količine Lactobacillusa kot najstarejši odrasli, ki so ostali v rehabilitacijskih bolnišnicah in urbanih okoljih. Dokazano je, da več črevesnih mikrobiomov, zlasti Firmicutes in Bacteroidetes , vpliva na duševno zdravje prek dvosmerne komunikacije med črevesjem in možgani, disbioza črevesnega mikrobioma pa je lahko povezana z duševnimi motnjami, kot sta anksioznost in depresija.

Po drugi strani pa sestavine dnevne prehrane, vključno s probiotiki (na primer Lactobacillus in Bifidobacterium ), prebiotiki (na primer prehranske vlaknine in alfa-laktalbumin), postbiotiki (na primer kratkoverižne maščobne kisline), fermentirani mlečni izdelki, začimbe (na primer kurkumin in kapsaicin), sadje, zelenjava in zdravilne rastline, bi lahko delovale zaščitno pred duševnimi motnjami z izboljšanjem črevesnega mikrobioma in zatiranjem škodljivega.

Prebavni sistem se začne v ustih, kjer je približno 700 vrst bakterij, vključno s tistimi, ki lahko povzročijo bolezni dlesni (gingivitis). V študiji, objavljeni v “Critical Reviews in Microbiology”, znanstveniki trdijo, da bakterije P. gingivalis lahko prehajajo krvno-možgansko pregrado in tako potencialno pospešijo nevropatologijo, specifično za Alzheimerjevo bolezen, s povečanjem nevrovnetja. Zato je pomembno negovati in vzdrževati prebavni sistem že od ustne votline.

Smo blizu receptu za dolgoživost?

Študija “Blue Zone” opisuje regije sveta, kjer ljudje živijo dlje od povprečja in ohranjajo dobro zdravje ter kjer je še posebej veliko stoletnikov. V tako imenovane modre cone je trenutno vključenih pet regij sveta: Okinawa (Japonska), Sardinija (Italija), polotok Nicoya (Kostarika), Ikaria (Grčija) in Loma Linda (Kalifornija, ZDA). Vseh pet regij ima določene kulturne podobnosti, ki se uporabljajo za razlago njihovega dolgega in zdravega življenja. To vključuje pretežno rastlinsko prehrano z visoko porabo zelenjave in graha, zmernim vnosom kalorij ter nizko porabo tobaka in alkohola. Poleg tega prebivalci Modre cone zelo cenijo družino, radi se igrajo in družijo, družbena angažiranost je zelo visoka, gibanje je sestavni del življenja.

Zato se zdijo poleg uravnotežene prehrane in zdravega načina življenja socialna kohezija, skupnost in oskrba ključni dejavniki zdravega staranja.

VOGUE RECOMMENDS