Ustanoviteljica blagovne znamke Svemogućstvo, Marina Ćuruvija, nas popelje skozi vikend v Beogradu in bližnjih mestih ter z Vogue Adrio deli mesta, ki jih bo obiskala.
Tina Kovačiček8 avgusta, 2025
Čeprav jo njena univerzitetna izobrazba opisuje kot notranjo oblikovalko, se je Marina Ćuruvija odločila preskočiti zadane okvirje. Modno znamko Svemogućstvo je lansirala pred šestimi leti in jo gradila postopoma, pri čemer se je med potjo učila, da se “lahko igraš, poskušaš, vse porušiš in znova zgradiš”. “Moda v Svemogućstvu zame ni le izraz stila, ampak bolj orodje za postavljanje vprašanj in pripovedovanje zgodb. Skladno s tem bi rada ohranila tisto, kar me je gnalo naprej: svobodo izražanja in eksperimentiranja, preizpraševanje pravil, nepopolnost, napake, odpor do trendov in kapitalističnih norčij, čeprav, če sem iskrena, jim pogosto nasedem, mi s humorjem pove, ko brskam po njenem Instagramu in spoznavam, kako zelo obožujem Svemogućstvo dežne plašče in mini kolekcije, s katerimi vedno nekako estetsko potiska stvari proti svobodi.
Spomnim se tudi, da jo povprašam o projektu Dvorana kulturnog stana, ki sem ga spremljala in v okviru katerega je enkrat mesečno organizirala razstavo, odprto za obiskovalce, v svojem stanovanju. Kot se spominjamo, je Julija Castellucci nekega vikenda ležala na tleh in desetim pela japonsko uspavanko, naslednji vikend pa je Emilija Terzić v prostor DKS preselila celotno spalnico s svojimi deli. V treh letih je skozi stanovanje šlo veliko ljudi različnih generacij, poklicev in senzibilnosti. “Ideja je bila ustvariti okolje, v katerem bi se vrzel med umetnikom in občinstvom izbrisala. Vsi lahko postavljajo vprašanja, ne poznajo “pravih” odgovorov, so radovedni brez pritiska. Umetnost je prišla iz institucionalnega okvira. Izkazalo se je, da ta mešanica ustreza vsem,” komentira Marina in doda, da si je vzela premor od projekta. “Vse se je dogajalo v mojem stanovanju in preprosto sem potrebovala odmor.” Imam nekaj idej za prihodnost, pa tudi misel, da je v redu, če ima nekaj svoj začetek in konec. Morda je DKS že odslužil svoj namen. Bomo videli.” Glede na vse, kar počne, jo vprašam, koliko časa ji še ostane za zasebno življenje. “Včasih pozabim na svoje zasebno življenje ali ga jemljem kot samoumevno. Oddahnila sem si, ko sem spoznala, da nisem kirurginja in da ne rešujem življenj. Pomembno mi je, da si vzamem čas zase in za svoje ljudi – da vse pustim, se vsedem v avto in poslušam, kaj ima povedati babica, se ustavim pri očetu, da nam vsem preveri krvni tlak, si povemo, kaj naju muči, ali pa preprosto preživimo nekaj kakovostnega časa skupaj. Letos se mi je zasebno zgodilo veliko dobrih stvari in srečna sem, čeprav je bilo poslovno kaotično, pa kaj zdaj.”
Projekt DKS
Marina že dolgo živi v Beogradu, pravi, da se ji včasih zdi preintenzivno, zadušljivo in naporno, a v zadnjem času jo navdihuje želja po spremembah, ki se dogajajo na ulicah. “Hkrati je strašljivo in spodbudno. Prisotna je neka bližina, solidarnost. Velika mešanica čustev.”
Vikend je pred nami in moramo ga kar najbolje izkoristiti, Marina pa razkriva, kako ga preživlja v Beogradu.
Petek je zame bolj ali manj vedno enak – preživim ga v studiu. Stisnem sok, jutro pa se začne s spletno seanso v okviru skupinskega programa, ki ga vodi moja mentorica Ana Đorđević. Preko tega se učim o ženskem podjetništvu in vse bolj spoznavam, da posel ni nujno “strašljiva” beseda. Ta beseda je ogrožena in pogosto polna predsodkov, ampak tukaj se učim, da se lahko podjetje gradi z ljubeznijo, spoštovanjem, v skladu z lastnimi vrednotami, a tudi z veliko odgovornosti in realnimi pričakovanji. Skupine so odlične, poteka prijetna izmenjava. Učim se poslušati, podpirati druge, umirjati ego in se znebiti strupenega individualizma, v katerega zlahka zdrsnemo. Za ustvarjalce, umetnike, podjetnike (in tiste, ki si to želijo postati) je tovrstna mentorska podpora neprecenljiva. Veliko mi pomeni, ker krepim mišice, ki lahko pri nas umetniških, pogosto krhkih dušah atrofirajo. Dan zaključim z oddajo zadnjih naročil, pisanjem in kratkim pregledom. Zaklepam studio in vsem zaželim lep vikend!
Pustila sem nekaj priporočil – krajev in aktivnosti, ki so del mojega vikenda in kamor se bom verjetno tudi sama odpravila. Če želite, se pridružite – lepo je.
Photo: Aleksandra Mihajlović Shtroxy
Kje: Parobrod, Beograd
Jana Stojanović ima v Parobrodu razstavo z naslovom Što se bore misli moje (Zakaj se borijo moje misli). V času DKS-a sva skupaj sodelovali. Njene slike me pomirjajo, še posebej serija z lokvanji. Obiščite jo, prav vam bo prišla za lahkotnejši petek.
Kje: Inđija
Ker mi Beograd med tednom lahko vzame košček duše, ob sobotah pobegnem iz mesta, najpogosteje v Inđijo, kjer sem odraščala. Večino časa preživim tam v novem studiu (@rukomstudio), ki so ga ustanovile tri prijateljice, ena od njih pa je tudi moja botra. Studio je čisto nov, svež, dobesedno novorojenček. Ustvarjajo čudovite keramične skulpture, svetilke, pohištvo in še veliko več, kar izžareva roke, material in idejo. Všeč mi je ta trenutek decentralizacije. Verjamem, da bo prostor sčasoma odprl svoja vrata večjemu številu ljudi. Spremljajte jih, lepo jih je opazovati, kako rastejo.
Kje: Fruška gora
Nepretenciozna in osvežilna sobota. Idealno za dolge sprehode z najdražjimi ali samostojno. Kraj za regeneracijo od betona in hrupa, od sto ljudi in tristo čudi. Velika Remeta je pravi kraj za lahek fruškogrski špancir. Gozd, samostan in prodajalci z lokalnimi izdelki.
Nedeljsko kosilo v Novem Sadu
Kje: Dango San
Kjer Beograd pospeši, Novi Sad upočasni – kot nalašč za nedeljo. Dango San je moj favorit, ko gre za vrhunsko hrano in prijeten ambient. Deluje kot pop-up restavracija z japonsko kuhinjo. Hrana je tukaj pripravljena iz srca in za dušo – ramen, mochi, kombucha, in vse to v ljubkem apartmaju s pogledom na reko. Mislim, da delajo samo ob vikendih, v svojem tempu, in to se občuti. Seksi, kajne?
Nedeljski večer v Beogradu
Kje: Koordinata Street, Zemun
Prav tako odločna možnost za nedeljo, ko se odločim ostati v Beogradu. Skrit, a dinamičen kraj. Sediš na ulici, si na tržnici, opazuješ ljudi – navdih na vsakem koraku. Hrana je posebna zgodba, vendar moj favorit so jetra Anthony Bourdain.
Povezano: Gastro dvojec iz Koordinate je odprl vrata nove restavracije v znameniti beograjski stavbi
