Priporočilo slovenskega fotografa, kako preživeti vikend v Ljubljani

Ena prvih fotografij Nika Erika Neubauerja, ki sem jo videla, je bila iz serije White Smoke, Brown Glare, posneta v New Yorku. Močna, dokumentarna, s pridihom tiste sodobne svežine, po kateri hrepenim, ko odkrijem nekoga novega. Letos je bila serija na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani in Umetnostni galeriji Maribor, prejšnji teden pa tudi na Vienna Contemporary sejmu na Dunaju. “Zelo sem vesel, da so zbiratelji serijo dobro sprejeli in da bo še naprej živela v več zasebnih zbirkah,” pravi Nik Erik, ki napoveduje tudi razstavo v Zagrebu leta 2026 v Galeriji VN (Oddelek za fotografijo). To je dobra novica, si mislim, glede na to, da je Nik Erik trenutno eno najzanimivejših imen na regionalni fotografski sceni (letos je na Sarajevo Photography Festivalu osvojil drugo mesto v kategoriji Life).

Flushing, iz serije White Smoke, Brown Glare 2024.

Na dinamično naravo te službe se je navadil tudi prek dela za časopis Dnevnik, ko mi je povedal: “Nikoli ne veš, kaj boš počel naslednji dan. Lahko je nekaj povsem vsakdanjega, kot je fotografiranje novega križišča pred nakupovalnim središčem (pred kratkim sem isto križišče fotografiral že tretjič), pa tudi nekaj povsem nenavadnega, kot je fotografiranje poplav v Donji Jablanici v Bosni, protestov v Srbiji ali bordelov v Avstriji.” Poleg tega Nik Erik dela za različne revije doma in v tujini ter na naročenih projektih (je del ekipe Get Married or Die, ki nam je razkrila zanimiv pogled na neklasično poročno fotografijo), aktiven pa je tudi v kolektivu Študio. Z velikim navdušenjem mi govori o reviji za sodobno fotografijo Henrik, v kateri skupaj s kolegom Jako Terškom deluje kot soustanovitelj in sourednik (njega smo že spoznali preko tega projekta, se spomnite?). “Še vedno promoviramo prvo številko na temo Trials / Preizkušnje, hkrati pa pripravljamo tudi novo.” Ideja časopisa je, da nas ustavi pred neskončnim skrollanjem in naglico – s svojo velikostjo in nerodnostjo nas dobesedno sili k premoru in omogoča popolno potopitev v fotografije. V času krize tiskanih medijev je takšen projekt morda slišati nekoliko nor, a prav zato smo ga imeli za nujnega, saj tovrstne publikacije v Sloveniji še ni bilo.”

Poplave v BiH, za časopis Dnevnik 2024

Glede na vse, kar počne, me je zanimalo, kakšen bo zanj ta konec tedna v Ljubljani. In izvedela sem, koliko dobrih fotografskih razstav trenutno poteka (morda je dober vikend za ulov vlaka do Ljubljane?)

Petkova jutranja kava v Galeriji Fotografija

Rad se ustavim v Galeriji Fotografija. Imajo čudovito knjigarno, polno odličnih in aktualnih fotoknjig in revij, zgoraj pa je razstavni prostor. Njihova kava je odlična, kar je velik plus v zaspanih jutrih. Ne glede na to, ali je deževno ali sončno, je vedno odličen kraj za preživljanje časa.

Prav tako je na ogled razstava Belgrade Raw : The longer I look, the dumber it gets v Galeriji Photon in antološka razstava Paola Pellegrina v Galeriji Jakopič.

Petek zvečer v baru Vesolje, potem pa kdo ve kam

Petkov večer je zame preprost. S prijatelji se ponavadi dobim v baru Vesolje, od tam pa pogosto nadaljujemo večer na Metelkovi. Smo tako velika in raznolika skupina, da nam nikjer ne bo dolgčas.

Sobotno jutro je namenjeno pobegu iz Ljubljane

Rad malce zbečim izven Ljubljane. Včasih grem k babici v Idrijo na idrijske žlikrofe in terapevtski pogovor ali pa v Kostanjevico na Krki na kozarec cvička in obisk Galerije Božidarja Jakca. Če je vreme sončno in topleje, sem rad ob čudoviti reki Kolpi, kjer imamo prikolico in žar. S punco se pogosto s kanujem peljeva proti toku do skrite skale, kjer skačeva v vodo, pijeva pivo in poslušava petje ptic roparic, ki krožijo nad kanjonom.

Sobota zvečer za tekmo

Sem pravi športni navdušenec, zato me pogosto najdete na tekmi Olimpije ob sobotah zvečer, razen če jo fotografiram za časopis. Običajno grem z bratom: on navija s srcem in strastjo, medtem ko jaz opazujem malo bolj analitično. Nekoč sem posnel kampanjo za klub z naslovom Every Jersey Tells Its Story. Rezultati v zadnjih letih niso bili vedno nekaj, kar bi se praznovalo, vendar verjamem, da se bodo stvari kmalu spremenile – obstaja razlog, zakaj se nekateri navijači Olimpije imenujejo mazohisti. Za tiste, ki ste razpoloženi za gledališče, sem si ta teden ogledal premiero predstave The Conqueror v Mestnem gledališču ljubljanskem in jo priporočam, predvidena pa je za soboto.

Nedeljsko jutro je namenjeno naravi

Nedelja je v naši družini sveta in je običajno rezervirana za počitek, razen kadar delamo, seveda. Zato se rad sprehajam po Rožniku, da si očistim telo in duha. Neverjetno je, da imamo tako čudovit košček narave sredi Ljubljane. Če ste dovolj potrpežljivi, boste morda celo zagledali kakšno srno. Rožnik sem najbolj pogrešal, ko sem živel v tujini, zato ga danes še toliko bolj cenim.

Nedeljski večer za šport

Nedeljski večeri so rezervirani za košarko na Taboru. Poseben občutek je igrati v tisti nostalgični, stoletni dvorani. Izločim strupe preteklega tedna in si zbistrim glavo za novega.

Photo: Športno društvo Tabor