Victoria Beckham je svoj londonski butik spremenila v sodobno galerijo

Medtem ko pišemo te vrstice, poteka umetniška razstava v vodilni trgovini Victorie Beckham na Dover Street v Londonu. Znana modna oblikovalka in podjetnica se je namreč povezala z dražbeno hišo Sotheby’s, da bi v svoji trgovini organizirala razstavo sodobne umetnosti.

Victoria je skupaj s strokovnjaki iz Sotheby’ja izbrala 10 umetniških del – umetnikov, kot so Yoshitomo Nara, George Condo, Keith Haring, Jean-Michel Basquiat, Joan Mitchell, Gerhard Richter in Yves Klein -, ki bodo razstavljena v trgovini od 6. do 10. februarja, preden bodo ponujena na prihajajočih Sotheby’s dražbah sodobne umetnosti v New Yorku in Londonu ali prodana zasebno.

Photo: James Kelly, Sotheby’s

Viktorijina strast do umetnosti ni skrivnost. Čeprav sebe skromno nima za veliko strokovnjakinjo, je njeno zanimanje za umetnost globoko in raznoliko ter zajema vse od starih mojstrov (Victoria je leta 2018 sodelovala s Sotheby’jem pri projektu, povezanem s portreti starih mojstrov) preko moderne in sodobne umetnosti do novejših del mlajših, še živečih umetnikov. Skupaj z možem Davidom je umetnost postala skupna ljubezen in pot odkrivanja. Sir Elton John je Viktoriji prvič predstavil idejo o zbirateljstvu, potem ko jo je na njegovem domu v Nici očarala slika Juliana Schnabela. Kmalu zatem sta zakonca Beckham kupila svojo prvo umetnino – Schnabela iz njegove serije Sonanbul in od takrat naprej se je začela njuna zasebna zbirka postopoma povečevati. Danes med drugim vključuje dela Yayoi Kusama, Nan Goldin, Damiena Hirsta, Tracey Emin in Yoshitomo Nara.

Photo: James Kelly, Sotheby’s

Japonski umetnik Nara je splošno znan po svoji sposobnosti prenašanja zapletenih misli skozi navidez preproste, kima-kawai (kar pomeni ljubke ali prikupne, vendar s pridihom ostrine) slike. V svojem skoraj dva metra velikem delu Cosmic Eyes (in the Milky Lake) – enem glavnih del, ki so na ogled v butiku na naslovu Dover Street, preden ga bodo naslednji mesec ponudili na Sotheby’s dražbi Modern and Contemporary Evening Sale v Londonu – Nara prikazuje ranljivost in kljubovalnost lika, ki ga upodablja. Kot ugotavlja Victoria Beckham: “Velika moč te slike je v njenem pogledu. Opominja nas, da stvari nikoli niso tako preproste, kot se zdijo. Otroška nedolžnost se prepleta s pravo ostrino in srhljivim vzdušjem. To je eden od razlogov, zakaj tako obožujem Narova dela. Na prvi pogled se zdijo preprosta, a ko se približate, ugotovite, da ima veliko za povedati. Kljub prefinjenosti zamolkle barvne palete nikoli ne izgubi občutka za igrivost – nekaj, kar vedno poskušam vtkati v svoje kolekcije.”

Yoshitomo Nara, Cosmic Eyes (in the Milky Lane), 2005.

Podobna, a drugačna otroška igrivost je prisotna v delu Richarda Princea Untitled, ki je nastalo leta 2020 kot del umetnikove serije High Times. To delo bo zasedlo pomembno mesto na razstavi, ne le zaradi svoje velikosti, ampak tudi zaradi močne povezave z Victorijo. Richard Prince je umetnik, s katerim ona in David delita dolgoletno in pomembno povezavo.

Richard Prince, Untitled, 2020.

Pri izboru del sta Victorio pritegnili tudi dve deli Jean-Michela Basquiata: eno je Red Joy iz leta 1984 – pomembno leto za Basquiata – polno motivov, ki zaznamujejo njegova najmočnejša dela, kot so afriške maske, anatomske reference iz Gray’s Anatomy in aluzije na jazz sceno, ki jo je oboževal. Ob Red Joy delu je na ogled tudi mogočna risba na papirju (Untitled) iz istega leta – energično delo, ki obuja Basquiatovo hitrost misli in izražanja, njegovo domišljijo, fascinacijo z besedami in skrbno oblikovanimi simboli. Victorio je to delo še posebej pritegnilo, ker ponuja nefiltriran vpogled v Basquiatov ustvarjalni proces in njegovo sposobnost izražanja misli skozi risbe in jezik – nekaj, kar se ji tudi sami zdi blizu.

Iz istega obdobja, zgodnjih osemdesetih, prihajata dve ikonični deli Keitha Haringa, ki odsevata Victorijino ljubezen do ameriškega pop arta in tako kot Basquiatova dela zajameta bistvo New Yorka tistega časa.

Kot strastna zagovornica umetnic, ki so precej zastopane v njeni zasebni zbirki, Victoria na tokratni razstavi posebej izpostavlja Pastel Joan Mitchell iz leta 1991. V tem delu Mitchell kombinira plasti modre, zelene, črne in rdeče barve v ekspresivnih potezah. Navdihnjena s pokrajinami, naravo in poezijo, Mitchell ni nikoli slikala dobesednih upodobitev krajev, temveč je s čopičem izražala čustva, ki so jih le-ti prebudili v njej.

Joan Mitchell
Pastel, 1991.

Dodatno barvno eksplozijo razstavi prinaša Artist and Muse Georgea Conda, ki ga lahko interpretiramo kot dvojni portret Picassa – Condovega najpomembnejšega vzornika – in njegove muze Sylvette. Tukaj Condo uporablja svoj prepoznavni kubistični slog, da prikaže različna psihološka stanja likov: medtem ko ženska izžareva umirjenost, se umetnikov notranji nemir odraža skozi večplastno nanašanje kontrastnih barv in debele, močne poteze s čopičem. Victoria je o tem delu razmišljala: “To delo velja za upodobitev Picassa in ene od njegovih muz, Sylvette, kar je čudovita in večplastna interpretacija, če upoštevamo, da je bil Picasso Condov lasten vir navdiha. Všeč sta mi kontrast in energija teh barv. Na papirju bi zvenele popolnoma napačno, a ko ju vidite skupaj, se zdi, da delujeta v popolni harmoniji.”

Enako osupljiva v svojih barvah so dela Gerharda Richterja (“Njihova svetlost in vibracija sta izjemni. Všeč mi je, kako večplastna so.” – Victoria Beckham) in slika iz najbolj revolucionarne serije Yvesa Kleina, International Klein Blue monokromatskega dela. Victoria je o tem dejala: “Kako naj vas ne očara ta intenzivni modri pigment? Brez dvoma je to ena najbolj ikoničnih barv 20. stoletja, ki navdihuje nešteto umetnikov in oblikovalcev. Mislim, da pooseblja tisto, za kar si prizadeva vsak ustvarjalec – takoj prepoznaven vizualni podpis.”

Yves Klein, Bleu monochrome (IKB 296)

Photo: Sotheby’s, James Kelly