Dve seriji, ki ju kljub nelagodju ne moremo nehati gledati

Gledam vse. Ni žanra, ki bi mi bil ljubši pred drugimi, kinematografija mi je najljubša, pogosto gledam tudi povprečne filme, zavedajoč se vseh njihovih pomanjkljivosti, pa tudi prednosti (čeprav so v manjšini). Gledam jih, ker mi pašejo v določen trenutek razpoloženja. Edino, česar ne morem gledati, so dolgi, razvlečeni filmi in serije, z veliko dramskega brezdelja pa naj so še tako lepi za gledanje. Nič ni hujšega kot več kot dve uri sedeti v kinu pred čudovito sliko. Če bi želela to, bi šla v galerijo ali muzej. Dolgčas me preprosto ubija.

Zelo sem radovedna po naravi, in čeprav nimam navade gledati resničnostnih šovov ali grozljivk ter serij, vedno dam priložnost vsemu, kar nosi ravno takšen predznak, še posebej, če vključuje kakšen preobrat, zaradi katerega izstopa iz množice. Najraje imam predvsem filme in serije, ki me popolnoma potisnejo iz cone udobja. Tiste čudne, zvite, voajeristične, ki povzročajo občutek nelagodja. Mogoče mi ne bi smele biti všeč, ker niso enostavne ali lahke, vendar se jim ne morem upreti – če so zelo dobro narejene. Ko je režija vrhunska, ko se zgodba razvija na način, ki je hkrati nepredvidljiv in hipnotizirajoč, sem se pripravljena soočiti s to nelagodnostjo.

Zanimivo, nikoli nisem bila oboževalka resničnostnih šovov (čeprav sem religiozno gledala Queer Eye in naenkrat požrla The Traitors). Ta ideja pokukanja v zasebnost nekoga, pogosto zrežirana, mi je bila vedno antipatična. Ob vseh občutkih, ki jih takšna spoznanja vedno sprožijo, brez izjeme povezujem predvsem – sram. Kot da bi me bilo sram zaradi njih, namesto njih. Dve seriji pa sta popolnoma spremenili moj odnos; Jerrod Carmichael Reality Show in Couples Therapy.

Photo: HBO Max

Jerrod Carmichael je sijajen komik in pripovedovalec zgodb. Njegov stand up special Rothaniel je bil ena mojih najboljših izkušenj z ameriško komedijo v zadnjih nekaj letih. Tako oseben, tako brutalno iskren in tako drugačen. Zato, ko sem odkrila njegov resničnostni šov, nisem oklevala. Vedela sem, da bo nekaj posebnega. In nisem se motila – bila je najbolj nenavadna kombinacija voajerizma, umetnosti in mazohistične poštenosti, kar sem jih kdaj videla.

Couples Therapy

Po tem mi je algoritem ponudil Couples Therapy, še eno mojstrovino nelagodja. Čeprav sta seriji na prvi pogled povsem različni, ju nekaj globoko povezuje – način kako nas potegneta v intimne, pogosto boleče trenutke in nas tam zadržita pa naj bo gledanje še tako neprijetno. Enostavno jih nisem mogla nehati gledati.

Couples Therapy, kot že naslov pove, se vrti okoli raznolike zasedbe parov, ki so iz neznanega razloga privolili, da se njihovo terapevtsko potovanje snema in predvaja. Vse skupaj poteka pod vodstvom strokovnjakinje za odnose, ki hkrati nastopa kot voditeljica in naratorka, ves čas pa sočutno prikimava. Ona je najšibkejši člen v tej britanski seriji in odločila sem se, da jo ignoriram. Za zgodbo je popolnoma nepotrebna. To je bil prvi korak mojega nelagodja. V napačnih rokah bi se to lahko izkazalo za zelo poceni različico grozljive serije First Dates, ki so jo predvajali pred desetletjem. Samo poskus gledanja te oddaje je utrdil mojo sovražnost do tega resničnostnega podžanra. A Couples Therapy je posnet tako dobro, da bi si upala uporabiti pridevnik – razkošno. Kolikor koli nenavadno se to sliši, je Couples Therapy najboljši takrat, ko se osredotoča na dialoge, ki potekajo med terapijo. Ti so tako nenavadni in oddaljeni od vsakodnevnih pogovorov, a hkrati razkrivajo najintimnejše in najbolj iskrene pogovore, ki jih boste kdajkoli imeli v svojem življenju. A tu je uganka, serija prav tukaj pokaže, kako močna je televizija – običajno gledamo scenaristične dialoge, tukaj pa so pogovori – natanko takšni, kot so v resnici. Neverjetno je gledati serijo, biti pravzaprav muha na steni in opazovati tiste odkrite trenutke, poslušati pare v njihovi realistični govorni hitrosti, načinu kako govorijo, kako povejo svoje izpovedi, dokler ne povedo najglobljih temeljev njihove osebnosti na glas – to je res nekaj posebnega.

Photo: Paramount+

Nikoli ne bom pozabila prizora v prvi epizodi, kjer vidite natančen trenutek, ko se par zave, da se morata raziti, in nič – ne vaših dejanskih razhodov, ne razhodov vaših prijateljev, ne ničesar, kar ste kdaj videli na televiziji ali v filmu – vas bo pripravil na tih, težek, pravzaprav slovesen trenutek, ko dva spoznata, da njuni srci nista več v skladu. Morala sem se vprašati, ali je normalno to gledati? Ne, ni. To je naravnost neverjetno. Tako realno kot resnično.

Jerrod Carmichael Reality Show

Za razliko od Couples Therapy sem imela zaJerrod Carmichael Reality Showa velika pričakovanja. Sprva sem vedela, da Jerrodu Carmichaelu ni mar za to, da pokaže svoj pravi, pošten jaz. Pravzaprav, v Jerrod Carmichael Reality Showu – ki iskreno dokumentira življenje stand-up komika po tem, ko je prejel emmya za svoj humoristični special Rothaniel – se zdi, da Jerrod povsem uživa v razkrivanju stvari, ki bi jih večina ljudi raje vzela s seboj v grob. Prikazuje boleče neprijetno romantično zavrnitev, medtem ko ob hotelski sobni strežbi prizna svojo ljubezen dolgoletnemu prijatelju Tylerju the Creatorju. Prizna, da je nagnjen k “race playu” in pljuvanju drugim ljudem v usta in po urah terapije za morebitno odvisnost od spolnosti ga opazujemo, kako vara prvo osebo, ki jo je ljubil. Precej neprijetno. In popolnoma hipnotizirajoče.

Photo: Paramount+

Carmichael je neizmerno nadarjen, vsa njegova dosedanja dramska dela so požela ogromno pohval, in to upravičeno, zato se resničnostna televizija morda zdi nenavadna izbira. Ampak ko malo bolj pomislim – zakaj? Če je tako dober v vsem, kar počne in ustvarja, zakaj ne bi svojega talenta združil z najbolj gledanim žanrom doslej in dosegel nesporen uspeh? Navsezadnje je ta žanr pogosto rezerviran za ljudi brez talenta ali z izrazito obupno željo po slavi. Dve stvari sta daleč od (nadarjenega in slavnega) Jarroda Carmichaela. S to ekskurzijo ni le izpopolnil forme resničnostne televizije, ampak jo je tudi dekonstruiral.

Občutek ob gledanju teh dveh serij je pravzaprav zelo podoben mazohizmu, vendar tako spretno izveden, da ju je nemogoče nehati gledati. Ne izbereta lahke poti. Sta ogledalo, pogosto neprijetno, ki nas sili, da se sprašujemo o sebi, ne le o življenjih tistih na ekranu. Ravno zato se mi zdita tako fascinantni. Če ste se kdaj vprašali kako je videti, ko stopite iz cone udobja, si oglejte vsaj eno od teh dveh serij – popolnoma vam bo jasno.

Photo: HBO Max