Od avdiovizualnega albuma Miley Cyrus do novega dokumentarca Leonarda DiCapria, kmalu prihaja festival, ki nikoli ne razočara

Nikoli nisem bila na Tribeca festivalu. Opazovala sem ga prek Instagram feedobi in storyjev na Instagramu, brala o njem v revijah, slišala nekoga, ki pozna nekoga, ki pozna nekoga, da je rekel, da je videl Leonarda DiCapria zapuščati neodvisni kino s krofom v roki. A kljub temu se vsako leto počutim, kot da sem tam – zahvaljujoč programu, ki me pritegne, kot da sem zagrizen filmofil, ne le nekdo, čigar filmski okus kroji Netflix. Mogoče zato, ker me program festivala vedno znova preseneča. Zdi se mi, da nikoli ne sledi pravilom, temveč se osredotoča na ljudi, zgodbe in ideje, ki spreminjajo naš pogled na realnost. Če bi iz neznanega razloga izbirala festivale, ki združujejo duh New Yorka, kaos kulture in tisto tiho čustvo, ki ga pusti dober film, potem je Tribeca visoko na seznamu.

Letos junija festival, ki sta ga zagnala Robert De Niro in Jane Rosenthal, praznuje svojo 23. izdajo in se vrača s programom, ki je hkrati družbeno angažiran, estetsko vznemirljiv in neustavljivo oseben. Od Miley Cyrus do Leona DiCapria, od queer house scene do K-popa, Tribeca 2025, ki bo potekala od 4. do 15. junija, briše meje med žanri in formati ter nam daje tisto, kar danes najbolj iščemo – izkušnjo. Tudi z letošnjim programom festival ponovno dokazuje, zakaj že več kot dve desetletji zaseda posebno mesto na svetovnem kulturnem zemljevidu. Umeščena med neodvisni film, glasbo in sodobno umetnost, je Tribeca postala sinonim za to, kar je hkrati premišljeno, drzno in resnično. Po eni strani pop ikone reinterpretirajo vizualne medije, po drugi strani so meje med dokumentarnim in performansom zabrisane, kateri so njegovi letošnji vrhunci, pa preberite v nadaljevanju.

Miley Cyrus in filmski pop manifest

Festival odpira Miley Cyrus s svetovno premiero Something Beautiful, vizualnega albuma, ki se giblje med pop opero, performansom in osebnim dnevnikom. Trinajst avtorskih skladb, poudarjeno stilizirana režija — delno v v podpisu lastne režije — je vse, zaradi česar je ta projekt veliko več kot le glasbena izdaja. Projekciji bo sledil ekskluzivni intervju s Cyrus, ki dodatno potrjuje njeno vlogo ne le kot izvajalke, ampak tudi kot močne vizualne in kreativne avtorice, ki v letu 2025 na novo opredeljuje koncept pop zvezde.

K-pop intimno: dokumentarec The Rose

V dokumentarcu Come Back to Me nas indie K-pop skupina The Rose popelje na intimno, introspektivno potovanje od njihovih prvih uličnih nastopov do svetovnih odrov. A to ni še ena zgodba o meteorskem uspehu – ampak film, ki nežno in iskreno ujame trenutke dvoma, ranljivosti in notranje moči, ki jih povezujejo kot kolektiv. Vizualno sugestiven in čustveno odprt film prikazuje, kaj se zgodi, ko talent, prijateljstvo in vizija zrastejo skupaj. Za zaključek člani zasedbe po projekciji osebno pozdravijo občinstvo – sklenejo krog med tistimi na odru in tistimi pred njim.

Dediščina z ličili in melanholijo: Culture Club

Režiserka Alison Ellwood prinaša dokumentarni portret skupine, ki ni le oblikovala glasbene krajine osemdesetih, ampak je za vedno spremenila tudi naš pogled na modo, identiteto in prepoznavnost. Culture Club je film, ki ne rekonstruira le vzpona skupine do slave, ampak se potopi globlje – v kolektivno zgodovino queer estetike, glamurja in odpora. Skozi osebna pričevanja članov skupine, njihovo glasbo in vizualno ikonografijo dokumentarni film postane introspektivno potovanje skozi desetletje, ki je bilo tako briljantno kot turbulentno.

Rituali noči: Move Ya Body

Režiser Elegance Bratton vrne house glasbi tisto, kar ji zgodovina pogosto odvzame – njene korenine v črnski queer skupnosti. Move Ya Body ni le glasbeni dokumentarec; je utripajoča kronika kulturnega upora, slavljenje skupnosti in ritma, ki ni pripravljen na kompromise. Film pleše skozi zgodovino in piše zgodbo o radikalnem veselju, samosprejemanju in svobodi izražanja. In tisto, kar sledi po projekciji, potrjuje svojo sporočilnost: klubski party z izvirnimi pionirji žanra v DJ kabini, kjer dokumentarec preide v resničnost, plesišče pa prostor kolektivne katarze.

Intimna komedija z ostrino: Oh, Hi!

Sophie Brooks prinaša Oh, Hi!, indie film, ki se poigrava s pričakovanji – in razpoloženjem. Na videz klasična pripoved o paru, ki se odpravi na prvi skupni romantični pobeg, se kmalu spremeni v nekaj povsem drugega. V glavnih vlogah so Molly Gordon, Logan Lerman in Geraldine Viswanathan, trio, katerega kemija na platnu išče ravnovesje med ranljivostjo in absurdom.

Resnica na cesti: Tow

Tow je socialna drama, ki zadene naravnost v želodec, a tudi v srce – zahvaljujoč močni ženski igralski zasedbi, ki jo vodijo Rose Byrne, Octavia Spencer in Demi Lovato. Ta zgodba o brezdomstvu, predatorstvu in odporu, ki jo navdihujejo resnični dogodki, ne zahteva usmiljenja, ampak razumevanje. Film secira razredne krivice skozi oči ženske, ki poskuša preživeti v urbani džungli, soočena s sistemom, ki je vse prej kot prijazen. Režiserjev ton je surov, a sočuten; estetika zadržana, a močna. Tow je kronika vsakdanjega življenja tistih, ki jih redko vidimo — in prav zato ostane z vami še dolgo potem, ko se prižgejo luči.

Kaos v visoki modi: The Trainer

Predstavljajte si, da se svet fitnesa, realnosti in kulturnega kaosa združijo v enem filmu — in iz tega trčenja se rodi The Trainer. Režiser Tony Kaye, znan po American History X, zbere skoraj nadrealistično igralsko zasedbo: Julia Fox, Paris Hilton, Lenny Kravitz. In ja, točno tako noro je, kot se sliši. Film spremlja propadlega fitnes guruja, obsedenega s televizijsko slavo, čigar sanje razblini brezkompromisno brutalna satira s hitrostjo TikToka. Pravijo, da je vsak prizor videti, kot da je izrezan iz najbolj absurdnih, a estetsko dovršenih sanj – prenapeto, nepredvidljivo, čustveno kaotično. Slišati je popolno.

Zadnje dejanje s sporočilom: YANUNI

Leonardo DiCaprio že dolgo ni več le z oskarjem nagrajeni igralec z neustavljivim šarmom 90-ih let – danes je simbol aktivizma na najvidnejših odrih, oseba, ki svoj glas uporablja za tisto, kar je zares pomembno. Njegov najnovejši projekt, dokumentarni film YANUNI, zaključuje letošnji Tribeca Film Festival – in ne samo da zaključuje program, temveč čustveno razgalja vse, kar je danes zares pomembno. Film spremlja neverjetno zgodbo poglavarice Jume Xipaie, ženske, ki vodi boj za ohranitev Amazonke, v času, ko se meja med naravo in njenim izginjanjem vsak dan bolj briše.