Tradwives - boj za (ne)enakost, kuhalnico in predpasnik

Je kaj še bolj razdražljivega kot ljudje, ki si sami pečejo kruh (testo z drožmi, seveda) in še vedno ne morejo molčati o tem? Seveda obstajajo: ženske, ki pridelujejo svoj sir same po vrnitvi z lepotnega tekmovanja in šele dva tedna po porodu osmega otroka. Ali pa morda lepe, popolno urejene manekenke stare 20-in-nekaj, ki vstanejo ob 5. uri zjutraj (predvidevam), da bi otrokom naredile domače cimetove žemljice in so hkrati tako vešče svoje materinske vloge, da jim sploh ni treba paziti, da nebi z moko umazale predolgih rokavov svojega dizajnerskega puloverja.

Kdo so te popolne ženske, matere, kraljice?, se morda sprašujete.

Če ste aktivni uporabnik družbenih omrežij, predvsem Instagrama in TikToka, morda že slutite odgovor: to so tradwives (tradicionalne žene), ženske, ki izvajajo tradicionalne spolne vloge, slavijo vodenje gospodinjstva, skrb za otroke in podrejenost možu, kot glavi družine. Svoje življenjske odločitve širši javnosti predstavljajo prek profilov na družbenih omrežjih, kjer v skrbno izdelanih vsebinah ponujajo (in pogosto tudi prodajajo) vizijo tradicionalnega zakonskega življenja. Toda ali gre za pristno promocijo tradicije ali le še za en trend? V kakšnem kontekstu se je rodilo tradwife gibanje in kako pojasniti njegovo priljubljenost? Kakšna protislovja utelešajo njeni predstavniki? In na koncu, ali boj za pravice žensk in pravico do zavestne odločitve za podrejenost vključuje to? In kako in koliko podrejene so v resnici tradwives?

Izraz tradwife se je pojavil okoli leta 2016, v času predsedniških volitev in vzpona alternativne desnice v ZDA. Pomemben porast priljubljenosti pa je doživel v času pandemije Covid-19, ko so se zaradi moteče nove realnosti in negotovosti mnogi tolažili v nostalgičnem pogledu nazaj, ki je ponujal občutek stabilnosti, strukture in znanih vrednot. Del priljubljenosti tradlifea je vsekakor mogoče iskati v nekakšnem razočaranju nad feminizmom, torej pritiskom po opravljanju številnih nalog in vlog, ki jih družba postavlja pred nas kot ženske (o tem kasneje).

Tradwives so torej v trendu na družbenih omrežjih, internet je poln analiz, Reddit pa razprav o tem fenomenu (bog, to je tako mainstream, da je o njem v svoji oddaji govoril celo dr. Phil). Najbolj popularne tradwives imajo vsaka po več milijonov sledilcev: Nara Smith (@naraaziza) jih ima skoraj 3 milijone na Instagramu in 6,4 milijona na TikToku; Emily Mariko (@emilymariko) ima 1,8 milijona na Instagramu in celo 12,6 milijona na TikToku; Hannah Neeleman (@ballerinafarm) ima 9 milijonov na Instagramu in 7 milijonov na TikToku; Estee Williams (@esteecwilliams) ima nekoliko manj – 120 tisoč na Instagramu in 190 tisoč na Tik Toku – a zahvaljujoč svojem skoraj karikaturalnem utelešenju tradwife estetike je zelo vplivna in dobiva veliko medijskega prostora.

Nosi mi se bela barva (kože)

Številne ženske citirajo odlomke iz Svetega pisma kot smernice za življenje, eden najpogostejših pa je Efežanom 5:22, ki pravi, da se morajo žene podrejati “svojim možem kot Gospodu”. Pa tudi tradwives, ki o veri ne govorijo odkrito, imajo z njo določene povezave. Mormona sta na primer Nara Smith in njen mož Lucky Blue Smith (prav tako model, prav tako s skoraj 3 milijoni sledilcev na IG). Vendar je treba poudariti, da je Nara v enem izmed redkih videoposnetkov, v katerih se dotika teme vere, povedala, da je še vedno v procesu učenja in iskanja lastne vere ter da nikakor ni zapriesežena mormonka ali kaj podobnega. Kljub temu je zanimiv podatek, da so tradwives v velikem številu pripadnice te verske skupnosti, pa tudi, da so bele ženske.

Poleg zagovarjanja vrnitve k tradicionalnim spolnim vlogam, ki vam bodo prinesle srečo in zadovoljstvo, gibanje tradlife pogosto spremljajo ideje o nadvladi belcev, (ultra)konservativnosti in religioznosti.

Rasizem je še en zaskrbljujoč vidik tradwife gibanja, čeprav ni prisoten v enaki meri pri vseh njegovih predstavnikih. Medtem ko se nekateri od njih le implicitno sklicujejo na arijski ideal (poiščite fotografije Hanne Neeleman z možem in njunimi osmimi ravnolasimi, modrookimi otroki), so drugi precej odprti glede svojih prepričanj.

Neznosna lahkost (in lepota) bivanja

Kako tradwifes prepoznati na vizualni ravni, v primerih, ko ne ustvarjajo eksplicitno politične vsebine? Tradwife estetika reproducira patriarhalno idejo o ženskosti in ji daje sodoben twist z izposojo elementov gibanj, kot sta #softgirls in #cottagecore. V tem smislu lahko rečemo, da so tradwives tako ideološki kot estetski proizvod. Glede na to, da se nanašajo na ameriški ideal gospodinje iz petdesetih let prejšnjega stoletja – ki je bil v veliki meri produkt tedanje oglaševalske industrije in živa realnost le redkih pripadnikov višjega srednjega razreda – pogosto nosijo predpasnike v pastelnih tonih in vintage obleke ženstvenega kroja, nekatere pa preferirajo quiet luxury (ni mi treba posebaj poudariti, da nobena od njih ni revna). Temu primerno se spreminja tudi količina ličil: od Estee-ličila-sem-se-dve-uri-Williams in glamurozne Nare Smith, prek Hanne Neeleman (ki se občasno obleče za javne nastope) do Emily Mariko, ki neguje bolj naraven videz (nekateri njeno priljubljenost pripisujejo prav temu, da je neosebna na tolažilni način).

Vsem so skupne brezhibne kuhinje, ki vzbujajo občutek umirjenosti (bodimo realni, nobeno gospodinjstvo z otroki ne izgleda tako).

Ambient je skrbno zasnovan tako, da daje podobo domače idile – kot bi stopili na snemanje reklame za notranjo opremo.

Kuhinje služijo kot nekakšna sinekdoha celotnega tradlife etosa. Namreč, kljub dejstvu, da tradwives menda resnično uživajo v gospodinjstvu, se plat dela, ki ga v resnici prikazujejo, skrči na (vsesplošno popularne) kuharske vsebine. Nihče ni posnet, kako po hiši pobira umazano perilo, splakuje stranišče ali celo pomiva posodo oziroma čisti maščobo iz pečice, ki jo tako strastno uporablja. Torej dejansko delo, ki je potrebno za vzdrževanje takšnega življenjskega sloga, ostaja skrito, izven okvirja. Vendar niso vsi nasedli na to zgodbo, ki nam jo prodajajo te ženske-znamke; Mnogi na primer verjamejo, da ima Hannah Neeleman, katere mož prihaja iz bogate družine, celo ekipo ljudi, ki ji pomagajo pri otrocih in na kmetiji.

Ker pa smo na družbenih omrežjih, vemo samo tisto, kar se te vplivnice odločijo pokazati in to je nekaj, kar bi morali imeti v mislih, ko uživamo njihovo vsebino. Fantazija preprostega in brezskrbnega življenja, ki nam jo ponujajo, je zagotovo eden od razlogov, da jim sledimo, četudi se zavedamo, da je fikcija. Njihovi videi so lahko začasen pobeg iz neusmiljenega vsakdana, v katerem moramo skrbeti za gospodinjski proračun, slediti akcijam v trgovinah in dvomiti, ali otroku privoščiti novo jakno ali šolski izlet. V resnici se žensko delo skoraj nikoli ne konča in ni prav nič glamurozno.

Biti ali delati?

Idealizirana predstavitev vsakodnevnega tradlife vsakdana nam nakazuje, da delo v gospodinjstvu prinaša ženskam več izpolnitve in manj stresa kot sodelovanje na trgu dela. Kot pravi Estee Williams: Vedela sem, da nočem biti ena tistih žena ali mater, ki cele dneve delajo, potem pa pridejo domov in morajo še kuhati in pospravljati. V tem smislu, tradwives simbolizirajo željo po dobrem počutju, prostem času in lahkotnem obstoju, zavračajo stres in izčrpanost, ki jo prinašata lean in feminizem in #girlboss gibanje, pa tudi kompleksnost romantičnih odnosov in spolnih identitet v današnji družbi. Zamolča pa se ekonomska realnost, torej dejstvo, da večina družin preprosto ne more preživeti z eno plačo. Verjamem, da mnogi vemo, da tudi z dvema plačama ni vedno lahko (cene stanovanj v Zagrebu in Ljubljani, halo?). In vemo, da fantazija o idiličnem zakonskem življenju, ki temelji na tradicionalnih spolnih vlogah, pogosto skriva nasilje v družini, ekonomsko odvisnost, osamljenost in depresijo.

Kako torej tradwives uspeva živeti lahkotno življenje?

No, v nasprotju z njihovim deklariranim zavračanjem karierizma, progresivnih vrednot, ki kvarijo družbo in pritiskov kapitalizma, mnoge tradwives zelo dobro zaslužijo s svojim brezdeljem. Na koncu gre monetizacija z roko v roki z ustvarjanjem vsebin na platformah (fun fact: Google Translate tradwives primerno prevaja kot trgovke). Njihova naloga je, da vam povedo, zakaj je super, če nimate službe. Poleg tega, da v svojih videih reklamirajo tuje izdelke, mnoge prodajajo tudi svoje (knjige, oblačila, posodo, meso s kmetije itd.). Zanimiv je primer Emily Mariko, ki v svojih videih govori le takrat, ko nekaj reklamira, burne odzive dela svojih sledilcev pa je sprožila tudi, ko je na trg poslala platnene vrečke za živila po ceni 120 ameriških dolarjev. In ko je nekdo nekoč poklical Estee Williams zaradi monetizacije svoje vsebine, je odgovorila, da ves denar, ki ga zasluži, daje svojemu možu (hm, kdo koga podpira?). V tem smislu vidimo, da tradwives izkoriščajo iste kapitalistične mehanizme, ki naj bi jih zavračale.

Hkrati se njihovi možje v videih pojavljajo zelo redko, še redkeje kaj povedo in nasploh delujejo bolj kot statisti kot glava hiše. Čutimo, da so imele tradwives moč izbrati ta način življenja – kar jim v obdobju, ki ga skušajo obuditi, ko so bile možnosti za ženske veliko bolj omejene – ne bi mogle storiti zaradi feminizma (ni za kaj!). So torej girlbosses v ženstvenih oblekah. Še posebej Hannah Neeleman, ki je pravzaprav ultimativna lahko-imaš-vse figura – vroča, suha, mama, podjetnica, kmetica … Skratka, nedosegljiv ideal. Morda pa je tako kot Nara Smith priljubljena ne kljub temu, da se njen vsakdanjik zdi neprepričljiv, ampak prav zaradi njega. Vsi v življenju potrebujemo malo leposlovja in tradwives so nam ga več kot pripravljene postreči – na krožniku, ki ga lahko kupite v njihovi spletni trgovini.