Kako se znebiti toksične produktivnosti za boljše duševno zdravje
Kristina Mikulić Gazdović
22 januarja, 2025
Kristina Mikulić Gazdović
22 januarja, 2025
Že dva tedna se trudim urejati svoj urnik in ga usklajevati z družabnim življenjem . To pogosto vključuje video klice s prijatelji v drugih delih sveta in v drugih časovnih pasovih. “Od kdaj smo postale tako busy” sem se zadnjič nasmejala, ko sva se z eno od prijateljic končno uspeli ujeti. Mesto v njenem urniku je postalo še bolj ekskluzivno kot v mojem. Ob svoji redni službi se je odločila uresničiti svoje otroške sanje in začela svojo pevsko kariero. In tako, ko mi pripoveduje, kako mora svoj urnik usklajevati z urnikom ekip iz Dubaja in Berlina, medtem ko izpolnjuje svoje sanje, se sprašujem – če si uspe privoščiti odmor.
Izraz nekoliko novejše skovanke – toksična produktivnost – se nanaša na obsesivno potrebo po nenehnem delu, samoizpopolnjevanju in doseganju izjemnih rezultatov. To se na prvi pogled ne sliši tako slabo. Poleg tega zveni kot povzetek vsake knjige za samopomoč in kolumne z nasveti. Druga stran medalje produktivnosti je nekoliko drugačna. “Toksična produktivnost nas lahko prepriča, da smo vredni le, če smo nenehno zaposleni, a to ni ne vzdržno niti zdravo,” opozarja psihologinja Iva Matijašić Lončarević, terapevtka vedenjsko kognitivne terapije. Ko produktivnost zavije v obsesivno sfero, prestopi mejo in škoduje duševnemu, čustvenemu ali fizičnemu zdravju.
V kulturi produktivnosti in visoke tekmovalnosti se počitek pogosto zamenjuje z lenobo, vendar ima počitek zelo pomembno vlogo v dnevni rutini. “Počitek ni ne slabost ne razkošje; je osnova za dolgoročno zadovoljstvo in uspeh”, opomni Iva. Na tisti ravni produktivnosti, ki doseže toksično raven, počitek povzroči celo občutek kesanja ali slabe vesti. Če pa produktivnost vodi v cono izgorelosti, se boste težko vrnili k kakršni koli produktivnosti, zato je povsem nelogično, da počitek izpustite s seznama opravil. Produktivnost brez počitka povzroča številne težave.
“Mislim, da se je vedno treba spomniti, da delo in počitek nista “sovražnika”, ampak sta lahko in morata biti dobra sodelavca ter morata biti uravnotežena in dobro načrtovana,” pojasnjuje terapevtka gestalt terapije Petra Mehmedović in pravi, da počitek dejansko prispeva k večji produktivnosti, zmanjšuje simptome izgorelosti in izboljšuje kreativnost. Počitek je še posebej pomemben za ustvarjanje prostora, kjer se lahko rojevajo nove kreativne ideje in ustvarjalne rešitve. “Velikokrat se mi je že med šolanjem zgodilo, da sem se zvečer zataknila pri nalogi, ki se mi je zdela nerešljiva, ko pa sem šla spat in se zjutraj spočita vrnila k njej, se je rešitev zjasnila v sekundi,” poudarja Petra. Počitek ne ustvarja le prostora za ustvarjalnost, ampak je nujen. “Na počitnice pomislite kot na naložbo vase. Ko ste spočiti, sta vaša ustvarjalnost in osredotočenost veliko močnejši. Namesto da mislite, da izgubljate čas, se spomnite, da polnite energijo za prihodnje,” svetuje Iva.
Potem ko ste sprejeli stališče, da imate pravico do počitka in da je zelo pomemben v procesu produktivnosti, je dobro razmisliti, kaj je tisto, kar vas izpolnjuje in spočije. “Ni redkost, da ljudje počivajo z brskanjem po zaslonih, kar jih lahko še dodatno izčrpa,” opozarja Petra in predlaga več vrst počitka, ki jih velja imeti v mislih, pri čemer jih je dobro izvajati z izklopljenim mobitelom:
Cilj počitka ni samo spanje ali počitek telesa. “Vse, kar pomirja našo glavo oziroma um in nas upočasni, je gotovo boljša izbira,” sklene Petra. Po intenzivnem delu res potrebujemo oddih za glavo, glede na to da pa je v letu 2025 koncept terapevtske lenobe eden glavnih wellness trendov, imate vse razloge, da se ustavite in si oddahnete. Tudi takrat, ko morate sami sebi upravičiti ta počitek.