Vse o impozantni Titovi Vili Galeb, kjer smo posneli editorial z Lepo Bren
Tina Kovačiček
November 26, 2024
Tina Kovačiček
November 26, 2024
Aktualna novembrska številka Vogue Adria je posvečena čudežni moči glasbe in povezanosti, Lepa Brena na naslovnici z besedilom Imejmo se radi pa je utelešenje prav te ideje. Razkošen editorial z glasbeno ikono je zahteval prav tako ikonično lokacijo in izbira je padla na Vilo Galeb v Igalu, blizu Herceg Novega v Črni gori.
Vila Galeb je bila zgrajena leta 1976 kot poletna rezidenca Josipa Broza Tita, nekdanjega predsednika SFRJ. Nekatere fotografije Lepe Brene razkrivajo dele notranjosti, ki s svojo pristnostjo, pa tudi z dejstvom, da gre za nekdanjo Titovo vilo, privlačijo poglede kot magnet, hkrati pa vzbujajo željo radovednežev, da bi izvedeli več o notranjosti in zgodovini te stavbe (kajti če je kdo znal uživati v tem, kar mu ponuja predsedniška vloga, je bil to Tito). Eden najrazkošnejših delov vile je Titova kopalnica, ki je hkrati sestavni del predsedniškega apartmaja, ki si ga lahko ogledate v editorialu revije Vogue. Ploščice v kopalnici so narejene iz brazilskega marmorja, edinstvenega po tem, da je mogoče iz enega kubičnega metra narediti le dve ploščici. To je najdražji material uporabljen za gradnjo vile, mi pravijo iz Inštituta za fizikalno medicino, rehabilitacijo in revmatologijo “Dr. Simo Milošević”, pod vodstvom katerega so ga pred desetimi leti odprli za javnost (in v čigar kompleksu se nahaja), potem ko je bil leta zaprt.
Štirietažna vila (zasnoval jo je Milorad Petijević iz Herceg Novega) na velikodušnih 5500 kvadratnih metrih je bila zgrajena v samo šestih mesecih, vključno z zasaditvijo celotnega parka, ki obdaja posest in je pravzaprav ena od 33 vil, ki jih je imel v lasti nekoč voditelj SFRJ na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Tito je znal izbrati lokacijo, zato je bila Vila Galeb zgrajena na območju, ki se je včasih imenovalo Đurđevo brdo, lokacija pa je bila odlična zaradi specifične mikroklime, bližine izvirov mineralne vode, nahajališč zdravilnega blata in edinstvenega pogleda na Bokokotorski zaliv, Tivatski zaliv z goro Lovćen v zaledju južne najvišje gore ob jadranski obali – Orijen (1894m). Zasnovana je bila predvsem kot rezidenca za približno trideset gostov z možnostjo uporabe zdravstvenih in rehabilitacijskih zmogljivosti.
Zgodovina nam pripoveduje, da so zdravilne lastnosti iglic poznane že v času Avstro-Ogrske monarhije, v prvi polovici 20. stoletja pa so potrjene pomembne analize o virih mineralne vode in zdravilnega blata, ki so se razširili po vsem svetu. Ustanovljen leta 1949 je današnji Inštitut Igalo, ki že od svojih začetkov združuje strokovnjake s tega področja, predvsem fizioterapevte, zato inštitut velja za začetnika sodobne fizikalne in preventivne medicine, rehabilitacije, talasoterapije in wellnessa.
Josip Broz Tito je bil v vili štirikrat uradno rehabilitiran, njegov prvi obisk pa je zabeležen leta 1977 skupaj z ženo Jovanko Broz (kar je bil tudi njen edini obisk). A zato so se tu na rehabilitaciji zadrževali številni državniki, predsedniki in javne osebnosti tistega časa. Eden od pomembnih državnikov, ki so se tu zadrževali, sta bila alžirski predsednik Houari Boumédiène in predsednik vlade Šrilanke Sirimavo Bandaranaike, nekoč pa je tukajšnji svež zrak občutil celo Karel III., mi v Inštitutu razkrivajo zgodovinska dejstva, o katerih nisem vedela veliko. Zanimivo je tudi, da je bil v vili prvi tuji gost slavni mehiški violinist Henryk Szeryng.
Čeprav bi morda pomislili, da je vsaka predsedniška vila zgrajena predvsem z idejo razkošja, Galeb le ni tak. Kot takrat, tako je tudi danes to vila, ki jo odlikujeta predvsem prostornost in preprostost. V sklopu vile se nahajajo prostori za namestitev gostiteljev in gostov, za družabne dejavnosti, medicinske tretmaje ter rekreacijo. Poleg Titovega in Jovankinega apartmaja je na voljo še deset garsonjer za njune spremljevalce in trije apartmaji za goste, stilno pohištvo iz tistega časa pa je ohranjeno do danes. Tik ob vhodu je Kongresna dvorana, ki je služila za seje takratnega Zveznega izvršnega sveta, a tudi kot kino, kjer so predvajali filme, predvsem vesterne, ki jih je Tito oboževal. V nadaljevanju po notranjosti pridemo do Kamin dvorane, nato pa do Titove osebne jedilnice.
Zanimiva mi je bila tudi informacija, da sta v vili dva dela predsedniškega apartmaja, modri za Tita in roza za Jovanko. Ta apartma je velik, a ne posebno razkošen, eden od razlogov za to pa je lahko tudi dejstvo, da je Tito dragocene stvari (in to velja tudi za kose pohištva) prinesel s seboj iz Belega dvora ter jih nato spet prenesel tja. Če ste se spraševali o prej omenjenem brazilskem marmorju – vgrajen je bil v Titovo modro kopalnico. V istem nadstropju, kjer so apartmaji, sta tudi dve garsonjeri, v katerih sta bivala Titov šofer in dežurni zdravnik.
In ko že pomislite, da ni več sob in da ste že vse videli, prispete do velikega pokritega bazena in terapevtskega bloka, v katerem je osem sob s kadmi za različne vrste terapij, med katerimi so vsekakor tudi terapije z zdravilnim blatom iz Igala in mineralno vodo. Zanimivo je tudi dejstvo, da se nahaja v vili atomsko zaklonišče, kamor bi se Tito in ljudje okoli njega lahko skrili v primeru vojne ali drugih težav. Zavetišče je predvideno za 40 oseb, skozi vse prostore pa je speljano stalno kroženje kisika. Ob samem vhodu v jedrsko zaklonišče je akvarij, ki je uravnaval kvaliteto vode v Vili. Sedem dni pred Titovim prihodom bi v akvarij spustili posebne vrste rib, ki bi padle na senzor, oziroma na dno akvarija, vkolikor bi se pojavile kakršnekoli težave z vodo. Takoj ko bi se sprožil senzor v akvariju, bi se pretok vode skozi Vilo takoj ustavil.
Da je bil Tito velik ljubitelj literature, pričajo tudi dela, ki so še danes v njegovi delovni sobi in spalnici (njegova spalnica je bila tudi delovna soba). To so dela Meše Selimovića, Mihaila Lalića, Skenderja Kulenovića … Seveda so tu tudi dvorane za sprostitev, za biljard, saloni, restavracije …
Zanimivo je, da je Tito v času velikega potresa leta 1979 ostal v Vili Galeb in ni želel evakuacije, temveč je prosil za postavitev šotora na dvorišču, tik ob apartmaju. Takoj ko je bilo slišati ropot in potres, je Tito odšel ven na razgledno ploščad. Nekaj metrov pred stavbo so ga našli v družbi častnika admirala Vilovića. Zaskrbljeno je sedel, pogled pa je bil uprt proti Herceg Novemu in Lovćenu, mi povedo z Inštituta, zdaj že, legendarno anekdoto in nadaljujejo, kaj je takrat rekel Tito, bognedaj, to je res močno pretreslo! Je kdo tukaj poškodovan? Stavba je videti močno poškodovana – z roko je pokazal na podrti dimnik in veliko razpoko v steni tik pred njim, med jedilnico in dnevno sobo. – Kaj se je šele zgodilo v mestu? Zdi se, da je prizadeto celotno Črnogorsko območje?, je takrat komentiral. Nekaj ur pozneje je s šoferjem prevozil Riviero, v Beograd pa je odletel šele drugi dan. To je bilo tudi njegovo zadnje bivanje v Vili Galeb, leto pred smrtjo.
Vila Galeb je v poletnih mesecih odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob strokovnem vodenju pa jo lahko obiščete ob 18.00 in 19.15, vstopnina za odrasle pa je 10 evrov.