Tiskarna iz šestdesetih let 20. stoletja je revitalizirana na razburljivi novi lokaciji v Ljubljani
Tina Kovačiček
23 oktobra, 2024
Tina Kovačiček
23 oktobra, 2024
Slovenski Ofis Arhitekti ponovno dokazuje, kako uspešni so pri revitalizaciji stare arhitekture. Ring House iz Ljubljane je bil primer, kako iz zanemarjene modernistične stavbe narediti občudovanja vreden projekt. Letos so v Ljubljani zaključili še en pomemben projekt – prenovo stare tiskarne Mladinske knjige.
Leta 1966 je slovenski modernistični arhitekt Savin Sever projektiral tiskarno Mladinske knjige. Bila je ena največjih in najmodernejših tiskarn svojega časa in je nosila značilne arhitekturne poteze povojne moderne , piše v svojem besedilu o tem projektu Matevž Granda in poudarja, da je Sever eden najvidnejših predstavnikov tako imenovane ljubljanske šole arhitekture.
Staro tiskarno so posodobili v začetku 21. stoletja , vendar je zaradi nezmožnosti dohajanja digitalnih tehnologij in sprememb na trgu kmalu zaprla svoja vrata. Stavba je bila nekaj let prazna, dokler več ustvarjalnih podjetij ni našlo doma v stavbi. Novi lastnik se je odločil za prenovo objekta v letu 2022 in to nalogo so prevzeli Ofis Arhitekti, ki so v celoti spoštovali njeno dediščino, ki so ji, kot pravijo, z veliko rekonstrukcijo vdahnili novo življenje. Obstoječa struktura je zaščitena in je bila v vsakem primeru toliko zanimiva, kot izraz Severovega izjemnega arhitekturnega pristopa, da bi bilo njeno rušenje nepredstavljivo.
Prostorni novinarski prostori v prvotni strukturi stavbe so bili zelo primerni za pisarne odprtega tlorisa, zato je Ofis Arhitekti ohranil obstoječe minimalne spremembe. Največji izziv je bila toplotna izolacija objekta. Kako zagotoviti sodobne klimatske pogoje v objektu, ki je grajen po obratni logiki? Izziv smo rešili s toplotno izolacijo v notranjosti objekta in dodatno zasteklitvijo, ki je omogočila, da so originalne steklene prizme na strehi ostale nedotaknjene.– pravi, pri čemer omenjene prizme prepuščajo naravno svetlobo skozi celotno globino objekta. Impresivno, smo se strinjali.
Prenova fasade je temeljila na prvotnih Severjevih načrtih, ki ob nastanku stavbe niso bili uresničeni, obnova prvotne Severjeve zamisli pa je dala rešitev za tehnično nadgradnjo objekta. Edina bistvena sprememba v prvotni strukturi stavbe je bila, po mnenju arhitektov, nov vhod. Prvotno so namreč delavci tiskarne vstopali v stavbo skozi garderobe v pisarniškem prostoru. To ni bilo primerno za potrebe prenovljene stavbe, zato so na južni strani uvedli nov monumentalen vhod.
Amfiteatralno stopnišče ustvarja nekakšen urbani trg znotraj stavbe, sprejema ljudi, ki vstopajo, in služi kot zbirališče. Arhitekti še poudarjajo , da ponuja prostor za dogodke in predstave ter vsebuje del tiskarskih strojev iz prvotne stavbe, ki predstavlja in ohranja spomin na nekdanjo namembnost. Na to so najbolj ponosni, glede na to, da je bilo v zadnjih desetletjih porušenih več objektov iz Severjevega opusa. Arhitekti so zaradi tega nezadovoljni. Kljub temu, da je sam Sever zagovarjal načela funkcionalizma in idejo, da je treba objekt, ko ne služi več svoji funkciji, nadomestiti z novim, so bila ta rušenja tragično nepotrebna in predvsem posledica ekonomskih interesov. Toda stara legendarna ljubljanska tiskarna se je ohranila in zdaj živi svoje novo življenje. Je velik poklon svojemu ustvarjalcu, a tudi paradigma za nove sodobne vsebine v kontekstu pozabljene industrijske dediščine, zaključujejo.