Prvič sem si ogledala The Summer I Turned Pretty, in tukaj so moji vtisi

Glede na to, da sem kronično na spletu, tudi ko se trudim, da ne bi bila, le redko spregledam vroče teme na družbenih omrežjih. Ena od tistih, o katerih poslušam že leta in katere priljubljenost je v zadnjih mesecih – saj so oboževalci nestrpno pričakovali novo sezono – poskočila v nebo – je serija The Summer I Turned Pretty. Vse se je začelo z #BookTok ustvarjalci, ki so mi nenehno predlagali, naj preberem romane, na katerih temelji serija, sledili so citati iz serije, ki so postali viralni, nato pa komentarji o zapletu in objave, v katerih se je trdilo, da je ta posebna serija popolna poletna poslastica. Lahko bi rekla, da trpim zaradi “pop-kulturnega FOMO-a” in sovražim, ko ne razumem referenc, ki jih vidim na spletu. In medtem ko so se oboževalci pripravljali na tretjo sezono te uspešnice – ki je izšla 16. julija – sem se tudi sama odločia, da si ogledam The Summer I Turned Pretty, in ugotovim, zakaj jo imajo vsi tako radi.

To serijo sem začela gledati takoj po zelo podobni, We Were Liars, ki me je popolnoma zlomila. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje med serijo tako jokala kot med zadnjo epizodo te mini serije. Konec me je tako pretresel, da sem prvič obžalovala, da pred ogledom nisem preverila trigger warnings opozoril. Zato sem bila, ko sem vklopila prvo epizodo serije The Summer I Turned Pretty, pripravljena na temačen in nepričakovan preobrat. Kaj kmalu pa sem ugotovila, da ti dve seriji povezuje le to, da sta obe zasnovani na romanih za mlade odrasle in se dogajata v osamljenih, luksuznih letoviščih. Torej, morda tokrat le ne bo solz.

Erika Doss, Amazon

The Summer I Turned Pretty spremlja Isabel, znano tudi kot Belly, najstnico, ki vsako poletje obišče družino Fisher z bratom Stevenom in mamo Laurel. Susannah je najboljša prijateljica njene mame, njena sinova, Jeremiah in Conrad, pa sta tesna prijatelja s Stevenom in Belly. Friendship goals. Živijo v čudovitem in skoraj neresničnem poletnem letovišču, sanjskem kraju, kjer bi si vsak otrok, najstnik in celo odrasel želel preživeti poletne počitnice. Taborniški ognji na plaži, številne zabave, igre ob bazenu in drive-in kino ustvarjajo čarobno, nostalgično vzdušje, kot nalašč za lahkotno poletno zgodbo. Stvari se začnejo zapletati v času poletja, ko Isabel dopolni 16 let, ko postane lepa (beri: sname si očala in zobni aparat). Brata Fisher, dva zelo različna najstnika, se zdi, da ne znata sprejeti dejstva, da je mala Belly zdaj odrasla in privlačna punca. In da jima je pravzaprav zelo všeč. Obema.

Že na samem začetku, ko si Belly izbira popolno obleko za zabavo na plaži, sem ugotovila, da gledam tipično najstniško dramo, žanr, ki mi, ker nisem več njegova ciljna publika, ni posebej domač. Dialogi so se mi zdeli predvidljivi, verjetno zato, ker sem podobne zgodbe že neštetokrat prebrala in gledala. Iskreno, na neki točki me je prijelo, da bi serijo ugasnila in pač prišla do zaključka, da to preprosto ni vsebina zame. Ampak sem se vseeno odločila, da ostanem do konca prve epizode, da bi lahko konstruktivno presodila. Potem pa sem se ujela ob klikanju na Next episode. Pa spet in spet. The Summer I Turned Pretty me je uspela potegniti v svoj svet in zgodbo o poletjih, za katera si želimo, da bi trajala večno, pri čemer se je igralo z mojo nostalgijo. Ja, ta serija me je miselno popeljala nazaj v poletje, ko sem dopolnila 15 let. In ne jezim se zaradi tega.

Erika Doss, Amazon

Všeč mi je (zaenkrat!), kako je Isabel upodobljena. Ni nemočna najstnica, ki je odvisna od pozornosti fantov okoli sebe. Ima svoje mnenje, postopoma gradi svojo osebnost s samostojnim sprejemanjem odločitev in bojem za tisto, kar želi. Mislim, da je dobra vzornica za mlada dekleta, ki bodo morda gledala to serijo. Odnosi med liki so dramatični, a hkrati ljubki, takšni, kot so lahko le takrat, ko vse doživljamo prvič. Od Belly do Conrada je vsak lik večplasten in ima svojo osebnost ter ni tam le zato, da bi izpolnil pripoved nekoga drugega. Ne morem verjeti, da to pišem, ampak manjkalo mi je globlje raziskovanje materinskih likov. Vem, sliši se zelo boomersko!, ampak imam občutek, da bi to še bolj obogatilo in poglobilo zaplet. Mislim, da serija We Were Liars, s katero to serijo nenehno primerjam, to počne briljantno. Pa vendar se mi med brskanjem po TikToku zdi, da kljub temu, da serija govori o življenju najstnikov, njeno občinstvo večinoma sestavljajo starejši člani generacije Z, moji vrstniki, in počasi spoznavam, zakaj jih je ta serija tako pritegnila.

Erika Doss, Amazon

The Summer I Turned Pretty je kakovostna coming of age serija, ki nas neustavljivo spominja na tiste, ki smo jih tudi sami oboževali kot najstniki. Popeljala me je nazaj v čas, ko iz rok nisem izpustila romanov, ostajala budna do zore in čakala, da se zgodba konča, in prebudila nostalgijo po časih, ko je bilo vse preprosteje in slajše, serije pa so bile bolj pobeg pred realnostjo kot kritika družbe. Da ne omenjam, kako zasvojljiva je ta serija s skrbno izbranimi cliffhangerji, zaradi katerih si preprosto morate takoj ogledati naslednjo epizodo. Velik del tega je dejstvo, da serija ne temelji le na trilogiji The Summer I Turned Pretty, ampak tudi to, da je avtorica romana Jenny Han del produkcijske ekipe, zato je zgodba ostala zvesta izvirniku, z nekaj prilagoditvami za izboljšanje dinamike zapleta.

Ali lahko že slutim določene zaplete? Absolutno. Ampak to ne pomeni, da je ne bom z veseljem gledala 148-ič v življenju. Pravzaprav upam, da bom čez 20 let še vedno lahko tako uživala v lahkotnosti dobre coming of age zgodbe. Čeprav še nisem povsem nasedla vabi serije The Summer I Turned Pretty (in verjetno bi, če bi bila na poletnih počitnicah), razumem, zakaj je ta serija za mnoge popolna poletna vsebina. Poleti smo navajeni, da je vse lahkotno, zračno in sproščujoče, danes pa, ko je resnični svet vse prej kot to, je tovrstna vsebina oblika eskapizma, ki jo absolutno podpiram. In zdaj grem takoj vklopiti naslednjo epizodo.