Zakaj je novi album Tame Impale zame najbolj pričakovani glasbeni trenutek jeseni

To poletje je bilo zame v znamenju Tame Impale. Ko je skupina v začetku avgusta izdala svojo novo pesem End of Summer, nisem še niti razmišljala o slovesu od dolgih dni na obali in neznosne lahkotnosti obstoja. Vseeno sem ga sprejela kot soundtrack, ob katerem se rada raztegnem zjutraj, ko sonce pokuka skozi polkna. Algoritem me je hitro popeljal nazaj v prejšnje desetletje, z uspešnicami, kot so Let It Happen, Cause I’m A Man in nekoliko novejšo Breathe Deeper. Pred nekaj dnevi je skupina izdala pesem Loser, za katero so najeli Joeja Keeryja, igralca iz serij Stranger Things in Pavement, da bi povedal zgodbo o malodušnem posamezniku, ki gre skozi burn out. Vse skupaj je bil briljanten uvod v to, kar je šele sledilo.

Kevin Parker je namreč zdaj uradno potrdil izid novega albuma skupine Tame Impala. Naslednik albuma The Slow Rush iz leta 2020 se imenuje Deadbeat in izide 17. oktobra v produkciji založbe Columbia Records.

Kaj lahko pričakujemo?

Po njegovih besedah ​​je novi album “globoko navdihnjen z bush doof kulturo in rave sceno Zahodne Avstralije”. Prikliče duh acid housea iz poletja 1989, svobodne zabave sredi 90-ih, lirično pa na svojstven način odraža “neskončen občutek žalosti, ujetosti v temnem krogu, medtem ko bi moralo biti vse pod nadzorom”. Kevinova preteklost namreč ni nikoli daleč od njegove sedanjosti. Načini, kako je kot otrok doživljal sebe in svet – sumničavo, tesnobno in zavrnjeno – so iz njega naredili svojevrstnega tekstopisca in producenta, ki se ponoči zapre v svojo sobo in ustvarja, dokler ne doseže popolnosti. Deadbeat je tisti občutek, da si v življenju vedno prepozen, da si zapostavljen, da si manjvreden. Potem pa nehaš imeti pričakovanja, sprejmeš ta občutek in neustavljivo plešeš, tako kot na njegov beat.

View this post on Instagram

A post shared by Tame Impala (@tameimpala)

“(Ko ustvarjam) vse moje slabosti, vse, kar sovražim pri sebi, izgine. Nič od tega ni pomembno, ker sem pravkar naredil to stvar in to je vse, kar potrebujem. Žal je ta občutek kratkotrajen,” je povedal v nedavnem intervjuju in priznal, da se je skozi svojo kariero zatekal k različnim sredstvom, da bi pobegnil pred realnostjo in pritiskom.

Kevin na novem albumu dela že od leta 2023 v svojem domačem kraju Fremantle in v studiu v Injidupu (Zahodna Avstralija), projekt z 12 pesmimi pa vključuje že omenjeni dve novi pesmi. V psihedeličnem split-screen videospotu za pesem End of Summer, posnetem na deljenem zaslonu, je bila estetska smer albuma že nakazana, sama naslovnica pa se je vanjo odlično vklopila – črno-bela, v rahli zamegljenosti, ki prikazuje Kevina in njegovo hčerko v objemu.

Kje je bila medtem Tame Impala?

Čeprav je njegov zadnji album izšel pred petimi leti, je bil Kevin od takrat zelo aktiven. Svojo prvo Grammy nagrado za najboljši dance/elektronski posnetek je osvojil za sodelovanje z Justice pri pesmi Neverender. Poleg tega je sodeloval pri številnih filmskih projektih: posnel je Journey to the Real World za film Barbie, Wings of Time za Dungeons & Dragons: Honor Among Thieves, remiks pesmi Edge of Reality za Elvis, sodeloval pa je tudi z Diano Ross pri pesmi Turn Up the Sunshine za Minions: The Rise of Gru.

Seveda je Parker v zadnjih letih delal tudi na številnih drugih pesmih. Posnel je albume No More Lies s Thundercat, One Night/All Night z Justice, New Gold z Gorillaz in Call My Phone Thinking I’m Doing Nothing Better z The Streets. To ne vključuje remiksov, ki so jih zahtevali izvajalci, kot so 070 Shake, Crowded House in Justice, niti njegovega mojstrskega produkcijskega vodenja za Dua Lipo na albumu Future Nostalgia: The Radical Optimism.

Kot pravi eden od komentarjev: Every time he releases new music, I am a different person, and so is he. Komaj čakava novo skupno poglavje.