Obiskali smo Stockholm in raziskali streetwear nordijske modne prestolnice

V okviru projekta Cultural Ties, ki ga je začel Zalando, smo odpotovali v Stockholm, da bi raziskali streetwear kulturo te navdihujoče skandinavske metropole. Ob odkrivanju utripa mesta in njegovih it krajev ter skozi vznemirljiva srečanja s posamezniki in kolektivi, ki predstavljajo nove glasove sprememb v lokalni skupnosti, smo se ponovno prepričali, da je ulična moda veliko več kot oblačila – je perpetuum mobile, ki se nikoli ne ustavi, voden z zgodbami, ljudmi in kraji, ki začenjajo dialoge, slavijo raznolikost in navdihujejo.

Po šestih letih sem se spet vrnil v Stockholm. Miren in preudaren, kot se ga spomnim, še vedno ne pozna pojma mestnega vrveža z juga, tudi zdaj, ko za ta letni čas nenavadno prijetne temperature na ulice privabijo množice ljudi. Topla nordijska jesen je uskladila barve listja z barvami fasad v pisanem starem delu mesta Gamla Stan, vendar opažam, da to niso več edine barve okoli mene in da so modne kombinacije na ulicah veliko širša in svetlejša paleta od večinoma monokromatske, ki se je spomnim. Streetstyle mesta je bil znan prav po tem svojem neizčrpnem navdihu črne barve (z nekaj sive in bele), a kot smo malo kasneje na forumu o ulični modi izvedeli od slavne stockholmske stilistke Wasime Ayad, “Stockholm končno ni več dolgočasen in črn, kot je bilo nekoč”.

(Meni se je tudi takšen, črn, zdel izjemno vznemirljiv in navdihujoč, op.a.)

Kljub temu je ulična moda v Stockholmu dokaz, da je ever-evolving pojav, ki je vseprisoten v vsakem kotičku planeta, vendar pa ne obstaja dve mesti, kjer bi bil street style enak ali vsaj v katerih bi se upirak spremembam, ki jih prinaša čas. Fantastično raziskovanje Zalanda o ulični modi , izvedeno na velikem vzorcu po vsej Evropi, je pokazalo, da vplivi lokalnih skupnosti dejansko veliko bolj oblikujejo street style od tistih svetovnih. Premikanje meja, kohezija identitete in ustvarjalnosti je tisto, kar redefinira kulturo evropskih metropol.

Že ob odhodu iz hotela že sama okolica majhnega trga Norrmalmstrog v fancy nakupovalni četrti Stockholma nakazuje švedsko odprtost v razumevanju mode. Takoj ob vhodu je velika trgovina znamenitega Acne Studios, ene najnaprednejših high-end modnih znamk na svetu, ki prihaja iz Stockholma. Tik ob njej so neizogibni Louis Vuitton, Prada in Chanel, a tudi Rodebjer in številne druge skandinavske znamke, ki vzbujajo vse več pozornosti na mednarodni modni sceni. Sam se je uvrstil v to elitno družbo in večja trgovina znamke Patagonia je potrditev, koliko pozornosti Švedi posvečajo ideji trajnosti in kako obožujejo outdoor fashion. Najnovejše raziskave kažejo, da imajo ta sektor in znamke, kot so Patagonia, Arc’teryx, Salomon, The North Face in podobne, trenutno izjemen vpliv na oblikovanje streetweara, ki pa v veliki meri izvirajo prav iz ulične mode skandinavskih mest. Seveda je vse skupaj zelo smiselno, če upoštevamo, da so zime v teh državah dolge, temperature pogosto surovo nizke, vremenske razmere pa povsem nepredvidljive. V takšnem okolju je skandinavska ulična moda našla načine, kako se predstaviti svetovni modni sceni s svojim edinstvenim pristopom in kot izvor minimalističnega sloga, ki smo ga posnemali (in ga še naprej posnemamo) v vseh geografskih dolžinah in širinah.

Da se stvari na sceni v Stockholmu intenzivno spreminjajo, sta potrdila za nas organiziran forum in workshop, kjer smo imeli priložnost pridobiti vpogled domačih modnih strokovnjakov, umetnikov in kreativcev ter novih mladih pobudnikov sprememb in nekega novega utripa, kot sta Tamalie in Gloria. Mladi dekleti sta ustanoviteljici Let’s Create, kreativnega huba, ki se je začelo kot podcast in razvilo v organizacijo, ki se ukvarja z najrazličnejšimi druženji in organizacijo dogodkov, ki združujejo kreativnost, modo, kulturo in umetnost. Pravijo, da se je ideja začela z ustvarjanjem platforme, ki bi pretresla švedsko kreativno industrijo in ustvarila skupnost, kjer se sliši glas vseh. “Toliko tega se dogaja, da spreminja naracijo o Švedski in Stockholmu. Stvari pridejo na svoje. Nečemu se približujemo,” pravi Tamalie. Švedski minimalizem je za njiju le en del tega, kar skupnost lahko ponudi svetu, stereotip, ki ga poskušata razbiti s svojim delom ter se osredotočiti in opozoriti na manjše skupnosti in kulture, ki ostajajo ob strani in neopažene.

Oversized minimalistični plašči, coffee to go v papirnati skodelici v eni roki in cimetovo pecivo v drugi roki so morda skandinavska street style podoba, ki nas še vedno navdušuje in navdihuje, ob čemer ti mladi kreativci zavijajo z očmi in mi zagotavljajo, da je Stockholm veliko več kot to. In seveda ne morem oporekati, saj se vse njegove subkulture vedno bolj navdihujoče pojavljajo tako na ulicah kot prek vpliva na oblikovanje splošne podobe o tem, kako mlade generacije vidijo modo, kako jo uporabljajo in predvsem kako jo s svojim neizpodbitnim vplivom (pre)oblikujejo in navdušujejo celo tiste na čelu svetovne modne mašinerije.

Daniela Klaeser, vodja Zalando ekipe buyerjev za street wear, se zaveda ogromnega vpliva platforme, ki ima več kot 50 milijonov aktivnih strank na 25 trgih. Namesto da bi narekovala, raje obrne stvari v ravno nasprotno smer: “Naša vloga pri Zalandu ni diktirati, kakšen naj bo streetwear, temveč podpirati in širiti glasove tistih, ki vodijo to evolucijo. Naše poslanstvo je postati močna vez, most med različnimi skupnostmi po državah, kulturah in stilih, in to je bistvo projekta Cultural Ties.”

Poleg že opevanih evropskih prestolnic mode Pariza, Berlina, Amsterdama in Stockholma poudarja, da po vsej Evropi nastajajo novi, neverjetno vznemirljivi in ​​kreativni streetwear epicentri, kot sta Varšava in Antwerpen. Čeprav neprimerljivo majhne v primerjavi z omenjenimi, verjamem, da bodo tudi metropole naše regije sčasoma okrepile street style identiteto, prepoznavno v mednarodnih odnosih, ki nas bo kmalu povezala ne le kot opazovalce, ampak tudi kot udeležence v Cultural Ties Europe.