Znotraj sveta Stelle Rose, od odraščanja z Depeche Mode do njenega lastnega zvoka

Stello Rose so že zelo zgodaj oblikovali ustvarjalni umi. Njen oče, Dave Gahan iz skupine Depeche Mode, jo je seznanil s post-punkom in rockom, medtem ko je bila njena mama, filmska ustvarjalka in igralka Jennifer Sklias-Gahan, nagnjena k jazzu in bluesu – vplivom, ki so Newyorčanko usmerili na njeno lastno glasbeno pot. Potem ko je v začetku leta 2023 izdala svoj prvenec, si je Stella Rose vzela čas za raziskovanje sebe in svojega glasu. Zdaj je 26-letnica pripravljena odpreti novo poglavje. Pred turnejo, v okviru katere bo 2. februarja nastopila v Zagrebu, pa tudi v Budimpešti, Bukarešti, Pragi in številnih drugih mestih po Evropi, se je Tomas Clausen za Vogue Adria pogovarjal s Stello Rose, da bi pokukal v njen mističen in čudovit svet.

Kdo te je glasbeno navdihnil? Ali obstajajo kakšne ženske vzornice ali idoli, po katerih se zgleduješ?

Ženske, kot so Chrissie Hynde, Cat Power, PJ Harvey, so le nekatere, ki jih je treba omeniti in držijo močno mesto v glasbi za mlade ženske, ki želijo pisati in izvajati. Njihovi glasovi so dali odgovore na moje lastne življenjske izkušnje in mi omogočili, da sanjam o nečem večjem kot to, kar vidim. Moje samoizražanje skozi mojo glasbo se vedno razvija tako, da najbolje ustreza občutku pesmi.

Tvoja glasba ima močno filmsko kakovost. Ali črpaš navdih tudi iz Arthouse filmov avtorjev, kot sta Lars von Trier in David Lynch?

V bližini mojega stanovanja v New Yorku je več Arthouse kinodvoran. Pomirjujoče je vedeti, da lahko vedno pobegneš v film. Res sem srečna, da imam takšen dostop. Filmi so mi bili od nekdaj odlični spremljevalci pri pisanju. Včasih predvajam film in ga utišam, da imam nekaj, kar me spremlja med pisanjem. To mi je bilo pri delu zelo koristno in navdihujoče. Trenutno me fascinira knjiga fotografij Irvina Penna o cvetju, ki sem jo dobila za božič. Teksture, barve in gibanje cvetov me spominjajo na oblačila. Med listanjem njenih strani se moja domišljija popolnoma prebudi.

Photos: Nolan Zangas

V tvojih pesmih je prisotna določena melanholija. Skoraj kot urbane pravljice…

Vedno sem bila opazovalka, že kot otrok. Če nisem sanjarila, sem nastopala. Ko si mlad, je velik del sveta fantazija, vse je novo. Raziskuješ, kaj stvari so in kaj ti pomenijo. Koga ljubiš in kaj boli. To vrsto radovednosti nosim s seboj tudi, ko odraščam. A melanholija ni bila nujno izbira. Veliko tega okoli mene je vplivalo nanjo.

Na trenutke deluje kot zelo temen način sanjarjenja!

Ne mislim, da je moja glasba tako temna, kot jo mnogi opisujejo. To je preprosto moja izkušnja sveta in ljudi okoli mene. Vsa moja glasba ni neposredno povezana z mano. Lahko govori o nekom, ki ga poznam, ali o odnosu, ki sem ga opazovala. O razmišljanju o tem, kako stvari delujejo ali zakaj ne delujejo. Nikoli zavestno ne poskušam biti temačna. Resnično cenim lepe stvari v življenju. Ta vrsta melanholije je lahko zelo lepa. Mislim, da gre za mešanico. Iskanje ravnovesja.

Mnoge tvoje pesmi imajo izrazito nočno atmosfero. Si nočna oseba?

Mislim, da ponoči najbolje delujem. Svetloba je pridušena, ljudje pa vrvijo naokoli. Ko pišem doma, rada poslušam ljudi zunaj. Kaos, tišina. Velik del dneva, ki vodi v večer, je lahko poln neumnosti, a imam občutek, da je to nujno, da se pride do bistva ideje.

Photo: Nolan Zangas

Z glasbo ustvarjaš lasten univerzum. Kako bi opisala to mesto?

Včasih je lahko resnično neznosno posvečati toliko pozornosti samemu sebi. Nenehno biti primoran, da vedno znova pojasnjuješ ali ustvariš distancirani del sebe, da bi lahko svobodno raziskoval. Ljudje so večplastni, zato zadrževanje v eni sami tirnici temu ne ustreza. Tisto, kar sestavlja “svet Stelle Rose”, je radovednost do življenja in do ljudi. Najbolj me zanimajo odnosi – s sabo, s svetom, z osebo, ki jo ljubiš, ali od katere se odljubiš.

Živiš v New Yorku. Ima to poseben vpliv na tvojo umetnost?

Absolutno. Menjava letnih časov ima veliko opraviti s tem, kako se gibljem in kako delujem. Mislim, da to velja za mnoge ljudi. Zato je bil Los Angeles zame nekaj let zelo težko mesto za življenje. Preprosto ne deluje naravno. Vedno sem čakala, da listje spremeni barvo. Ritem New Yorka mi res ustreza. Tam je veliko energije, ki jo lahko sprejmeš, a se ji včasih tudi izogneš. Kljub temu se na koncu zdi veliko manjši, kot je videti. Kadarkoli pomislim, da je New York mrtev, se vedno pojavi nekaj, kar me znova potegne vase.

Trenutno delaš na svojem drugem albumu, katerega izid je načrtovan za pozneje letos. Bi želela z nami kaj deliti že vnaprej?

Album nosi naslov “My Favorite 8” in je bil posnet v Parizu. Klet stare francoske hiše La Frette je bila popolno zatočišče za te zgodnje posnetke. Bil je res nepozaben trenutek. Tam so, med drugimi, snemali tudi Marianne Faithfull in drugi umetniki, po katerih se zgledujem. Mistika in lepota sta se vrtinčili v zraku in upam, da mi je uspelo del te energije ujeti na tej izdaji.

Photos: Nolan Zangas

Nekatere pesmi na tvojem prihajajočem albumu imajo temno, zamišljeno atmosfero, ki spominja na trip hop zasedbe, kot so Massive Attack, Portishead in Morcheeba. So ti izvajalci vplivali na tvojo glasbo?

Massive Attack in Portishead imata velik vpliv na moj prihajajoči album. Portishead je bend, h kateremu se vedno znova vračam in v čigar glasbi resnično uživam. Moji demoti posnemajo takšno strukturo pesmi, s skoraj hip hop pristopom. Ti zgodnji posnetki so sestavljeni iz ponavljajočega se loop ritma mašine bobnov ali kitarskega rifа in imam občutek, da njihova preprostost vokalu pušča svobodo za raziskovanje. Tudi solo albumi Kim Gordon imajo name močan vpliv. V njih je prisotno takšno stališče in samozavest.

Kmalu se odpravljaš na novo samostojno turnejo, ki te bo popeljala tudi v vzhodno Evropo. Kaj ti je všeč pri turnejah in kaj pričakuješ?

Obožujem vsak trenutek turneje. Njeno nenehno dinamiko. To fizično povezanost z ljudmi med nastopi in po koncertih, za mizo z merchom. Ganljivo je videti, kako se ljudje prepoznajo v glasbi, neizmerno srečna sem, da lahko seže tako daleč od kraja, kjer se sama nahajam. Možnost, da vsak dan na turneji živim s tolikšnim občutkom smisla, je čudovit občutek, za katerega sem resnično hvaležna. Veselim se vrnitve v Bukarešto, kjer bom nastopila v klubu Control. V setu imam tudi nekaj novih pesmi s prihajajočega albuma. Veselim se, da bom kasneje letos lahko delila še več.