Ena najbolj znanih modernističnih hiš na svetu je ponovno odprta

Ni veliko hiš na svetu, ki bi s svojim videzom jemale dih in če dodamo še vizije arhitektov, ki o njih razmišljajo podrobno in zelo čustveno, skoraj, kot da poosebljajo njihova življenja. Fallingwater (Hiša na slapovih) Franka Lloyda Wrighta, Casa Malaparte nedoumljivega Curzia Malaparteja, Gaudijeva domiselna arhitekturna igra v Barceloni … obstaja veliko takšnih arhi-biserov, za katere si pogosto ni mogoče niti predstavljati, da bi v njih živeli. Ena izmed njih je The Glass House (Steklena hiša) arhitekta Philipa Johnsona v New Canaanu v ameriški zvezni državi Connecticut, ki je po vsem svetu znana kot steklena hiša, iz katere se vidi prav vse in vsi vidijo prav vas. Njegov posebni del so letos ponovno odprli za javnost, s čimer se ta galerija-muzej-kampus, kjer se je nekoč  Andy Warhol družil z Johnsonom, spet v igri.

Brick House (Opečna hiša), ki jo je prvotno zasnoval Johnson leta 1949, je bila zgrajena le nekaj mesecev pred Stekleno hišo in je bila sestavni del arhitektovega prvotnega načrta za lokacijo, saj je ponujala dve bistveni ločeni polovici ene kompozicije. Brick House je bila zaprta za javnost od leta 2008 zaradi nenehne škode, ki jo je povzročilo vdiranje vode in njeno zaprtje je pustilo polovico temeljne arhitekturne zgodbe neizrečene. Nacionalna fundacija je v njeno obnovo in ohranitev celotne zapuščine slavnega arhitekta vložila 1,8 milijona dolarjev, kot pomemben arhitekturni spomenik pa so jo odkrili ob 75. obletnici izgradnje Steklene hiše, maja letos. Zdaj obe polovici spet živita, druga ob drugi in še naprej navdušujeta s filozofijo tega ekscentričnega arhitekta.

Photo: Michael Biondo

Hiša, v kateri je bival tudi Andy Warhol

Stekleno hišo je najbolje razumeti kot paviljon za opazovanje okoliške pokrajine. Nevidna s ceste hiša stoji na rtu s pogledom na jezero in gozd, vsako od štirih zunanjih sten pa ločijo osrednja steklena vrata, ki se odpirajo v pokrajino. Hiša, ki je uvedla inovacije v stanovanjsko ameriško arhitekturo, je ikonična zaradi svoje uporabe materialov in brezhibne integracije v pokrajino. Philip Johnson, ki je v Stekleni hiši živel od leta 1949 do svoje smrti leta 2005, si jo je zamislil kot polovico kompozicije, ki jo je konceptualno zaključil s 23 travnatimi metri oddaljeno Opečno hišo. Obe hiši nam dajeta zanimivo lekcijo o kontrastih.

Photo: Michael Biondo

Po zamisli priznanega arhitekta Ludwiga Miesa van der Roheja je Johnsonov dom razdeljen na dve krili: eno neprozorno in zasebno, drugo pa prozorno in izpostavljeno. Njuno temeljno povezavo poudarja dejstvo, da Opečna hiša vsebuje mehansko opremo za obe stavbi in je povezana s podzemnimi cevmi in žicami, ki so potrebne za podporo same Steklene hiše. Kot gostišče je Opečna hiša gostila ugledne obiskovalce, med drugim Phyllis Lambert in Andyja Warhola. Toda v zgodnjih 1950-ih sta Johnson in Whitney uporabljala hišo kot zatočišče pred izpostavljenostjo Steklene hiše in tako vse do svoje smrti leta 2005.

Photo: Michael Biondo

Prvotno je Opečna hiša vsebovala tri enako velike prostore, vsakega z okroglim oknom. Ob spalnici se nahajata čitalnica (z okoli 1000 knjigami o filozofiji, zgodovini, umetnosti in leposlovju) in kopalnica, ki sta bili prenovljeni v obdobju od 70. do 90. let prejšnjega stoletja. Prvotni dizajn je zdaj videti tako, kot je bil v času Johnsonovega življenja, in vsebuje nekaj zanimivih kosov pohištva, kot je preproga Edwarda Fields Carpet Makers in dva Feltri stola (1986) Gaetana Pesceja. Hiša je polna umetnosti in zapuščine umetniškega para, kustoska ekipa galerije The Glass House pa je izbrala izbor del iz kolekcije Johnsona in Whitney za ogled v čitalnici, ki vključuje dela Davida Salleja, Bricea Mardena in Vije Celmins.

Photo: Michael Biondo

Približno 13.000 ljudi letno obišče Glass House in ponovno odprtje Opečne hiš je ključnega pomena za zagotavljanje popolne izkušnje tega kampusa obiskovalcem, ki služi kot katalizator za ohranjanje in interpretacijo sodobne arhitekture, krajine in umetnosti ter kot platno za navdih in eksperimentiranje. Sezona ogledov traja od sredine aprila do sredine decembra, zato so potrebne predhodne rezervacije. Če ste v bližini, ne zamudite doživetja tega galerijskega prostora in spoznavanja z delom arhitekta Philipa Johnsona.

Photo: Michael Biondo

Photo: Michael Biondo