V Kopenhagnu se ponovno premikajo meje razmišljanja o oblikovanju
Tina Kovačiček
15 junija, 2024
Tina Kovačiček
15 junija, 2024
Avtoriteta na področju tekstila, dansko podjetje Kvadrat, je pred dnevi na festivalu oblikovanja v Köbenhavnu predstavilo svoj nov zanimiv projekt, ki je ponovno premaknil meje razmišljanja o pereči temi trajnosti.
Svojo šesto edicijo iz serije projektov Kvadrat Design so poimenovali ReThink, v sklopu katere so zaposlili 12 oblikovalcev, umetnikov in arhitektov od Islandije in Venezuele pa vse do Pekinga in Brooklyna, da razmišljajo o tem, kaj jim pomeni odgovorno oblikovanje in to z delom z recikliranimi, regenerativnimi in krožnimi materiali iz Kvadratovega arhiva. Izbrani so lahko delali, kar so želeli. Med sodelujočimi oblikovalci so Patricia Urquiola, Fernando Laposse, Buro Belén, Christophe Guberan iz ECAL-a, Camille Blin in mnogi drugi. Rezultat projekta so različni pristopi k oblikovanju, ki so nas opozorili, kako daleč smo morda še od uporabe pametnih rešitev. Ali pa nismo?
Tako sta oblikovalca Christophe Guberan in Camille Blin iz Lausannea ustvarila delo Augmented Curtain, ki s tehnologijo 3D tkanja raziskuje potencial zavese kot izolacijski material v bivalnih prostorih. Z njim lahko ustvarimo zaveso, ki zmanjša toplotne izgube pozimi in vpliva na dvig temperature poleti. To jim je uspelo s pomočjo Kvadratove tkanine Reflect, izdelane iz recikliranega PET materiala, ki tvori izolacijsko pregrado med oknom in prostorom.
Platforma Fragmentario, ki jo je ustanovila Venezuelka z newyorškim naslovom María-Elena Pombo, se je poigrala z objektom, ki je skoraj povsod pomemben del ulične kulture. Njeno delo Asignatura: Patineta by Fragmentario na novo predstavlja Kvadratov Really’s Textile Board, to je trd karton iz odsluženega tekstila, ki postane rolka. María-Elena Pombo je pri svojem projektu sodelovala z Autóctono, venezuelsko platformo za rolkanje, in mladimi iz Ciudad de los Muchachos, otroškega doma v venezuelskem mestu Barquisimet. Otroci iz doma so ji pomagali oblikovati in izdelati novo rolko, ki jo bo kasneje uporabljala za rekreacijo pa tudi kot prevozno sredstvo, saj je Barquisimeto, mesto, kjer otroci živijo, v zadnjih letih občutilo pomanjkanje goriva, zaradi česar je prebivalcem razmisliti o alternativnih oblikah prevoza.
Odločno drugačno smer je ubrala Patricia Urquiola, ki je uporabila športni tekstil, ki ga je sama oblikovala za Kvadrat (tudi prvi na svetu recikliran poliestrski tekstil za oblazinjenje, stkan iz zavržene plastike, zbrane iz oceana), da bi ustvarila velikansko skulpturo hobotnice. Igrivi objekt želi posredovati resno sporočilo o pretvarjanju odpadkov, v tem primeru zavržene plastike v tekstil, in spodbujanju bolj trajnostnega odnosa do okolja .
V delu Tracing Water so z različnimi odtenki modre tkanine, izdelane iz reciklirane plastike, oblikovali nagubane prostorske predelne stene, ki v kombinaciji tvorijo skulpturo. Studio Folkform s sedežem v Stockholmu želi na tej arhitekturni ravni spodbuditi razmišljanje o različnih vidikih trajnosti – ponovni uporabi, recikliranju in njihovi povezavi z vodo. Pri proizvodnji tekstila se letno porabi približno 93 milijard kubičnih metrov vode: velike količine se porabijo v proizvodnem procesu, pa tudi pri proizvodnji surovin. Vendar je to vprašanje pogosto spregledano pri izbiri tekstila za projekt, zato Kvadrat razvija različne pobude za zmanjšanje vpliva na vodne vire med proizvodnjo.
Maxwell Ashford se v delu Tag ukvarja s problematiko transparentnosti ekoloških praks, to je s pojavom ‘greenwashinga’, ki potrošnike zavaja glede ekoloških odločitev odgovornih. V tem kontekstu Tag preučuje oznake različnih materialov in način njihove predstavitve. Projekt uporablja Kvadratovih 10 tkanin, vsaka z različnimi značilnostmi glede vpliva na okolje: nekatere se ukvarjajo z zmanjševanjem količine vode in uporabljajo suho obdelavo; nekatere uporabljajo surovine po porabi, da ustvarijo resnično reciklirane materiale; druge so bolj vzdržljive za uporabo na prostem in izpolnjujejo strožje zahteve. Teh 10 tkanin je narejenih v tote torbe, vsaka z oznako, ki podrobno opisuje njihovo okoljsko vrednost na podlagi podatkov LCA (ocena življenjskega cikla).
Delo Kīpuka oblikovalcev bratov Leong Leong iz New Yorka se zgleduje po domačem havajskem konceptu oaze ali jase. Projekt Kīpuka, ki se zgleduje po teh naravnih oblikah, je prilagodljiv sistem predmetov, ki domače prostore spreminja v zatočišča za počitek, igro in razmišljanje.
Še ena zabavna instalacija je Dobri pastir mehiškega oblikovalca Fernanda Laposseja, ki je pravzaprav gugalna klop, ki jo je navdihnila praksa pašnje ovc na konju v Mehiki. Z uporabo Kvadratovega tekstila na volneni osnovi (simbolična izbira, pojasnjuje oblikovalec, saj je proizvodnja volne podjetja odvisna od vzdrževanja pašnih površin), Lapossejev kos, ki je podoben konju, prikazuje sedlo, narejeno iz dveh Kvadratovih materialov, medtem ko je za telo izbral material Sisal, ki se pogosto pojavlja v oblikovalčevem opusu, saj se pridobiva iz agave, ki jo goji kot del svojega tekočega projekta regeneracije zemlje in skupnosti v Mehiki.
Ta zanimiva razstava je združila različne pristope k trajnosti skozi umetnost, eksperimentalno izobraževanje, transparentnost, 3D tehnologijo, montažo, strukturo in čisto vključevanje rok, srca in uma.