Kakšna so pravzaprav pravila vseh Squid Game iger?

Squid Game je ena tistih serij, ki je uspela prikovati oči gledalcev po vsem svetu – od prve sezone, ki je postala najbolj gledana serija na Netflixu, pa do izjemnega nadaljevanja, ki mu je nekako uspelo ostati zanimivo, čeprav smo približno vedeli, kaj lahko pričakujemo. Ob gledanju brutalnih otroških iger, v katerih tekmovalci eden za drugim umirajo, občutek empatije in strahu pri preostalih igralcih pa ne more premagati želje po denarju, si je marsikdo izmed nas mislil: »Na srečo ne živim v tem univerzumu.« Kljub temu pa je prav to, da je ta serija, kolikor je pretirana in nerealna in obenem zakoreninjena v resničnem svetu, tisto, kar jo dela tako vznemirljivo.

Medtem ko so mi njene glavne teme izjemno blizu, mi je ta serija hkrati kulturološko precej daleč. To nikakor ni slabo – celo nasprotno, naredilo jo je še bolj zanimivo –, a je pomenilo, da sem morala nekatere stvari dodatno raziskati. Denimo, domnevam, da je ddakji igra, ki jo pozna skoraj vsak v Južni Koreji, sama pa sem se z njo prvič srečala prav v tej seriji. Ko sem razmišljala o tem, sem spoznala, da mi veliko iger v Squid Game sploh ni bilo povsem jasnih. Kot otrok sem se igrala Drveno Marijo, našo različico igre red light, green light, toda ko se je v drugi sezoni na ekranu pojavila igra The Six-Legged Pentathalon, sem kar tri kroge osuplo zijala v televizor, preden sem vsaj približno dojela pravila. »Pa mene bi ubili, ker ne bi vedela, kako se to igra,« sem pomislila. Ravno zato sem se odločila, da odkrijem pravila vsake igre v Squid Game – za vsak primer, saj nikoli ne veš, kdaj ti bo prav prišlo kakšno naključno kvizovsko znanje.

Pravila vseh iger v seriji Squid Game

Ddakji

Rekla bi, da je ravno ta igra za marsikaterega udeleženca pomenila najbolj usodno preizkušnjo. Zaradi nje so namreč sploh povabljeni v Squid Game, a hkrati jim je ostala kot slepo obljubljeno boljše jutri, potem ko je, vsaj po mojem mnenju, večina tekmovalcev dojela, da bi bilo bolje, če te igre ne bi nikoli niti igrali. Kakorkoli že, pravila so res preprosta. Igro igrata dve osebi, en ddakji položite na tla, vaš cilj pa je vreči svojega ddakjija tako, da nasprotnega obrnete na drugo stran. Za vsako uspešno obrnitev prejmete točko. Po vsakem metanju, naj bo uspešno ali ne, meče drugi igralec. Običajno se igra do 5 točk.

Kako se izdela ddakji? Ddakji izdelate iz kosa papirja tako, da ga najprej prepognete na četrtine, nato zgornji in spodnji del prepognete vodoravno, vse dokler ne dobite kvadrata, ki je videti kot pisemska ovojnica.

Courtesy of Netflix

Red Light, Green Light

Ta igra se ponovi tako v prvi kot v drugi sezoni, morda je edina, katere koncept mi je bil od začetka jasen. Kot otrok sem oboževala to igro – seveda brez tiste izjemno srhljive lutke s senzorji v očeh. V seriji imajo tekmovalci 5 minut, da prečkajo ciljno črto. Gibati se smejo, ko se zasliši green light (zeleno luč), nato pa se morajo popolnoma ustaviti, ko se zasliši red light (rdeča luč). Brez lutke smo to v otroštvu igrali tako, da je ena oseba bila opazovalec; ustaviti smo se morali vsakič, ko se je ozrl, in kdor se je pri tem premaknil, je izpadel iz igre.

Courtesy of Netflix

Dalgona

Če bi morala izbrati eno stvar, ki me najbolj spomni na Squid Game, bi bil to zame Dalgona keks. Imam občutek, da je ves svet takrat popolnoma obnorel za to sladico, najbrž podobno kot jaz – »To ne more biti tako težka igra.« Zaradi te igre so mnogi poizkusili narediti svojo Dalgono in preizkusiti svojo zmožnost, da jo razrežejo po vrezanih robovih, tako da je nastal Dalgona challenge, ki je povsem preplavil internet. Pravila so tudi tukaj preprosta (razen ko igraš za življenje). Vsak igralec dobi en Dalgona keks (poslastico iz sode bikarbone in stopljenega sladkorja), na katerem je vtisnjen motiv. V seriji gre za krog, trikotnik, zvezdo in najtežji – dežnik. Tekmovalci imajo deset minut, da z iglo izdolbejo želeno obliko, ne da bi keks pri tem počil. Udeleženci Dalgona challenge so dokazali, da je tudi ta igra težja, kot si predstavljamo.

No Ju-han/Netflix

Tug-of-war

Tug-of-war je običajna igra vlečenja vrvi, ki ste jo, če je niste sami igrali, gotovo vsaj kdaj opazovali v kakšnem športnem tekmovanju. Cilj igre je močneje potegniti vrv in spraviti nasprotnike na tla. Vedno sem menila, da je pri tej igri najpomembnejša fizična moč, vendar so tekmovalci v prvi sezoni dokazali, da je strategija prav tako ključna.

Frnikole

V prvi sezoni Squid Game smo gledali igro z zelo nostalgičnim pripomočkom – frnikolami. Moram priznati, da nisem nikoli točno vedela, kako jih pravilno igrati; kot otrok sem jih le vrtela po mizi in opazovala, katera se bo najdlje odkotalila. V seriji imajo vsi igralci na začetku deset frnikol, pri poljubni izbrani igri pa morajo prevzeti vse frnikole od nasprotnika. Ker so frnikole res vsestranske, smo videli več različnih iger.

Gihunova igra: Oba igralca izbereta poljubno število frnikol kot vložek in ju držita v dlani. Prvi igralec ugiba, ali ima nasprotnik v roki liho ali sodo število frnikol. Nato oba hkrati pokažeta, koliko frnikol imata. Če prvi igralec pravilno ugane, prevzame nasprotnikov vložek; če pa se zmoti, mora svojega predati njemu. Igra se nadaljuje, dokler eden od njiju ne osvoji vseh dvajset frnikol.

Deoksujeva igra: Igralci v zemlji izkopljejo majhno luknjo in se postavijo 4–5 metrov stran. Izmenično mečejo frnikole proti luknji. Igralec, ki uspe vreči frnikolo v luknjo, si prisvoji vse frnikole, ki so bile do takrat vržene (tako njegove kot nasprotnikove). Igro ponavljajo dokler se čas ne izteče ali dokler eden ne zbere vseh dvajset frnikol.

Saebyeokina igra: Igralci stojijo na določeni razdalji od stene. Vsak vrže po eno frnikolo v smeri stene. Frnikola, ki pristane najbliže steni, zmaga, njen lastnik pa dobi vseh dvajset frnikol.

Sang-Wooova igra: Prevarajte nasprotnika, da vam preda svoje frnikole tako, da jih zamenjate za kamenčke. Ta igra ni zabavna ne za vas ne za nasprotnika.

No Ju-han/Netflix

Stekleni most

Medtem ko so nekatere igre v Squid Game zahtevale strategijo, druge moč, tretje pa iznajdljivost, je igra na steklenem mostu skoraj čisto naključje. Pred igralci sta dva na videz identična steklena mostova z 18 ploščami, postavljenimi vzporedno. Nekatere plošče so narejene iz kaljenega stekla, ki zdrži težo dveh oseb, druge pa iz navadnega, lomljivega stekla. Igralci ne vedo, katera plošča je katera, da bi zmagali, pa morajo pravilno izbrati plošče in preskakovati z ene na drugo, dokler ne pridejo na konec mostu. Vsaka napačna izbira vodi v padec in smrt.

Ta igra je verjetno navdihnjena s tradicionalno korejsko otroško igro prečkanja kamnov. Na tleh se označijo kamni, ki predstavljajo varne površine, igralci pa izmenično prečkajo kamne in se trudijo, da ne bi “padli v vodo”. Cilj igre je, da igralci ohranijo ravnotežje na nogah in dosežejo drugo stran brez padca.

No Ju-han/Netflix

Kamen, papir, škarje, minus ena

Druga sezona se je začela s to igro, in že od prve epizode je bilo jasno, da nas čakajo še bolj vznemirljive (in smrtonosne) igre. Kako pa se igra ta alternativna različica igre kamen, papir, škarje? Vsak igralec oblikuje kamen, papir ali škarje z obema rokama. Nato lahko oba igralca vidita roke nasprotnika, zatem pa eno roko umakneta in drugo pustita v igri. Zmagovalec je tisti, čigar preostala roka zmaga po tradicionalnih pravilih igre kamen, papir, škarje. Seveda je v seriji tej igri dodan smrtonosen element v obliki ruske rulete, vendar brez tega je to simpatična zamenjava za klasično različico igre.

No Ju-han/Netflix

The Six-Legged Pentathalon

V drugi sezoni so v Squid Game uvedli kompleksnejše igre (zahvaljujoč Gi-hunu), ta pa je posebna, saj združuje šest različnih iger. Igralci so v skupinah po pet, njihove noge pa so povezane. Imajo pet minut, da se skupaj premikajo in dokončajo dirko. Medtem mora vsak igralec rešiti svojo mini igro. Ekipa lahko napreduje na naslednjo mini igro šele, ko prejšnji igralec uspešno konča svojo.

Mini igre so:

• Ddakji
• Leteči kamen: Igralec mora stati za črto in poskusiti podreti kamen tako, da vanj vrže svoj kamen. Vsakič, ko igralec zgreši, mora celotna ekipa iti do vrženega kamna, ga pobrati in se vrniti na začetno pozicijo, da poskusi znova. Ta igra se mi je zdela najbolj nejasna, saj nisem mogla razumeti njenega pomena, prav tako pa se zdi preveč enostavna – občutek, ki v Squid Game običajno vara.
• Gong-gi: To je še ena tradicionalna korejska igra, za katero do zdaj nisem slišala. Igralec zaporedoma meče in lovi pet kock, začenši z eno in nato vse do pet hkrati. Ko uspešno preide vseh pet stopenj, mora igralec vreči vseh pet kock v zrak in jih ujeti z zunanjim delom dlani.
• Vrtavka: Pri tej igri morajo tekmovalci zaviti vrvico okoli vrtavke, jo prijeti v roke in jo nato vreči tako, da se uspešno zavrti.
• Jegi: Jegichagi je korejska igra, pri kateri igralci z nogo udarijo jegi (nekakšno različico badmintonskega peresa), da ga ohranijo v zraku. V Squid Game je bil cilj jegi uspešno udariti petkrat zapored.
• Mingle

Mingle

Pri tej igri tekmovalci stojijo na vrtiljaku, medtem ko igra vesela pesmica. Ko se glasba ustavi, se iz zvočnikov zasliši številka, ki označuje število igralcev, ki lahko vstopijo v eno sobo. Število sob je omejeno, tekmovalci pa so prisiljeni, da v smrtonosni igri izbirajo med prijatelji, družino in lastnim življenjem. V vsaki sobi mora biti natanko toliko igralcev, kot je navedeno na razglasu – niti manj niti več.

No Ju-han/Netflix

Igra me je podsetila na igru plešućih stolica koju sam igrala kao mala. U Južnoj Koreji ova igra predstavlja način na koji se potiče socijalizacija. Time što se neprestano kreiraju različite grupe, učesnici dobijaju nove prilike da upoznaju i zbliže se sa drugim ljudima. Ovo je samo još jedna u nizu bezbrižnih igara koje je serija (za sad) pretvorila u borbu za život.